Evropska knjižnica

Izvor: Wikipedia

Evropska knjižnica je servis na svetovnem spletu in nudi dostop do virov 47 nacionalnih knjižnic po Evropi. Viri so lahko v digitalni ali nedigitalni obliki in vključujejo knjige, revije, časopise, avdioposnetke ter ostalo gradivo. Portal Evropske knjižnice omogoča brezplačno iskanje in ponuja zapise metapodatkov in digitalnih objektov: nekatere brezplačno, druge proti plačilu. Upravljanje Evropske knjižnice temelji na konzorciju triindvajsetih nacionalnih knjižnic, ki so zadolžene za vzdrževanje in razvoj storitev na portalu.

Zgodovina

Portal Evropske knjižnice je bil ustanovljen v sodelovanju z devetimi nacionalnimi knjižnicami in člani CENL (Conference of European National Librarians) pod okriljem projekta TEL (The European Library: Gateaway to Europe's Knowledge). Le-ta se je začel leta 2001 v okviru Petega okvirnega programa Evropske komisije (Fifth Framework Programme of the European Commission) in je trajal do leta 2004. V projekt se je vključilo 9 nacionalnih knjižnic in sicer iz Finske, Nemčije, Italije (Firence in Rim), Nizozemske, Portugalske, Slovenije, Švice in Velike Britanije.

Stran, ki se nahaja na naslovu http://www.theeuropeanlibrary.org, je bila prvič objavljena 17. marca 2005 in je v slabem letu imela več kot 500.000 obiskovalcev. Trenutno lahko prek strani pregledujemo po zbirkah 23 nacionalnih knjižnic, ostale zbirke 21 nacionalnih knjižnic, pa so dostopne prek povezav. V juliju 2005 so se omenjenim knjižnicam pridružile še nacionalne knjižnice Avstrije, Hrvaške in Srbije.

Nacionalne knjižnice desetih novih držav članic Evropske unije so postale del Evropske knjižnice s projektom TEL-ME-MORE ((The European Library: Modular Extensions for Mediating Online Resources) (2005 -2007). Polnopravne članice konzorcija pa so 1. januarja 2006 postale tudi nacionalni knjižnici Estonije in Latvije ter danska Kraljeva knjižnica. Julija 2006 so svoje digitalne vire na stran dodale nacionalne knjižnice Češke, Slovaške in Madžarske, decembra istega leta pa še nacionalne knjižnice iz Cipra, Litve, Malte in Poljske.

Evropska knjižnica je naredila naslednji korak za razširitev s projektom EDL (European Digital Library), ki se je začel septembra 2006. Projektu so dodali digitalne vsebine preostalih devetih EU in EFTA nacionalnih knjižnic. Vključene države so ali članice Evropske unije ali Evropske cone proste trgovine. Le-te so: Belgija, Grčija, Islandija, Irska, Liechtenstein, Luksemburg, Norveška, Španija in Švedska. Poleg podpore nacionalnih knjižnic, da postanejo polnopravne članice Evropske knjižnice, se projekt osredotoča na večjezičnost servisa, ustvarja evropski register metapodatkov (European Metadata Registry) in strategijo digitalizacije v nacionalnih knjižnicah. EDL projekt je pripravil dve uspešni delavnici, kjer so obravnavali tehnične in politične probleme pri združevanju drugih digitalnih virov kulturne dediščine pod okrilje Evropske digitalne knjižnice. EDL projekt traja 18 mesecev, financira ga Evropska komisija.

Načrti

Evropska knjižnica stremi k temu, da bi v bližnji prihodnosti postala glavni portal vseh elektronskih virov za 47 evropskih nacionalnih knjižnic. Evropska komisija je 2. marca 2006 objavila ([1]), da bo zagotovila infrastrukturo za Evropsko digitalno knjižnico, skupen servis za dostop do vseh pomembnejših digitalnih zbirk (knjižnic, arhivov in muzejev) v Evropi.

Iskalna orodja

Stran Evropske knjižnice se stalno prilagaja potrebam svojih končnih uporabnikov. V poizkusnem obdobju je bil dostop do nje možen le prek Internet Explorer 6.0. Od junija 2005 je do strani možno priti tudi prek Camina (uporabniki MAC), Netscapea in Mozille. Drugi spletni brskalniki kot so Opera, Safari in Galeon še vedno niso združljivi z arhitekturo portala Evropske knjižnice. Stran vzdržuje Urad Evropske knjižnice, ki je v prostorih nizozemske Kraljeve knjižnice v Haagu, vodi ga Jill Cousins, direktorica Evropske knjižnice. Od marca 2007 se lahko mini iskalnik Evropske knjižnice prenese tudi na druge internetne strani.

Slovenija in Evropska knjižnica

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je ena izmed devetih nacionalnih knjižnic, ki so leta 2005 ustanovile portal Evropske knjižnice. Kot njena polnopravna članica omogoča uporabo portala v slovenskem jeziku. Prek portala ponuja za evropskega državljana najbolj zanimive slovenske digitalne vsebine (najstarejše zemljevide slovenskega ozemlja, portrete znanih Slovenk in Slovencev, zvočne posnetke pevskih solistov in ansamblov iz začetka 20. stoletja) ter tudi katalog KatNUK in slovensko nacionalno bibliografijo.

Po vzoru modularnih rešitev za posredovanje spletnih informacijskih virov, ki jih razvija Evropska knjižnica, nastaja tudi Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, ki je prav tako najdljiva prek evropskega portala.

Slovenska narodna in univerzitetna knjižnica je aktivna partnerica v vseh projektih Evropske komisije, ki so del Evropske knjižnice (projekt TEL, TEL-ME-MOR, EDLproject). V obdobju 1997 -2005 je sodelovala pri razvoju prvega spletnega stičišča evropskih nacionalnih knjižnic - GABRIEL (Gateway to Europe's National Libraries), ki velja za predhodnika Evropske knjižnice.

Zunanje povezave

- Evropska knjižnica (http://www.theeuropeanlibrary.org)
- Projekt TEL-ME-MORE : Evropska knjižnica (http://libraries.theeuropeanlibrary.org/cooperation/archive/telmemor/
- EDL projekt (http://www.edlproject.eu)
- CENL (http://www.cenl.org)
- Memorandum Evropske unije o Evropski knjižnici (http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/06/102&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en)
- Mini iskalnik (http://libraries.theeuropeanlibrary.org/minisearchbox_en.html)
- Digitalna knjižnica (http://www.dlib.si)

Povzeto po: http://en.wikipedia.org/wiki/European_Library

Ključne besede: Evropska knjižnica, Evropska unija, knjižnice, digitalne knjižnice, nacionalne knjižnice