Subkultura: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
V [[sociologija|sociologiji]] je '''subkultura''' [[kultura]] ali skupina [[človek|ljudi]] s posebnimi [[vzorci vedenja]] in [[prepričanje|prepričanji]] znotraj večje kulture. Bistvo subkulture, ki jo ločuje od drugi družbenih skupin, je njeno zavedanje [[slog]]a in [[drugačnost]]i v slogu, oblačilih, glasbi ali v drugih interesih. Že [[leto|leta]] [[1950]] je [[David Reisman]] razlikoval med [[večina|večino]], ki pasivno sprejema komercialno določene sloge in pomene, in 'subkulturo', ki je aktivno iskala [[manjšina|manjšinski]] slog (takrat je bil to [[vroči jazz]]), in jo interpetiral v skladu s prevračalnimi [[vrednote|vrednotami]]. To naj bi vodilo do tega, da občinstvo manipulira s produktom nič manj, kot on z njim.
 
Po navadi kultura vsebuje mnogo subkultur. Te vsebujejo velik del materinskih kultur, vednarvendar pa so v nekaterih podrobnostih radikalno drugačne. Nekatere subkulture dosežejo tako visok status, da dobijo svoje ime.
 
[[Dick Hebidge]] je leta [[1981]] opisal ''slog'' kot skupek skubulturinesubkulturine mode, manirizma, [[žargona]], aktivnosti, glasbe in interesov. Subkulturni slogi se od glavnega toka razlikujejo po tem, da so izmišljene, zgrajene namenoma, za razliko od običajne.
 
Henbrige je menil, da ima [[punk]] subkultura enake estetične običaje, kot [[dadaizem]] in [[surrealizem]] (npr. zaponke, kljukice za perilo, britivcebritvice, tamponi, kičke... vse to se je znašlo v punk "modi").
 
[[Sarah Thornton]] ([[1995]]) je po [[Pierre Bourdieu]] ([[1986]]) opisal '''subkulturni kapital''' kot kulturno znanje in proizvod pridobljeni članov subkulture, ki so si s tem dvignili status in se zato razlikujejo od članov drugih drugih skupin.
 
==Glej tudi==