Črni močeril: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn |
|||
Vrstica 17:
}}
'''Črni močeril''' ali '''črna človeška ribica''' ([[znanstveno ime]] '''''Proteus anguinus parkelj''''') je [[kraška jama|jamska]] [[dvoživke|dvoživka]], [[podvrsta]] [[človeška ribica|človeške ribice]], ki živi v podzemnih vodah [[Bela Krajina|Bele Krajine]]. Našli so ga leta [[1986]] člani [[Inštitut za raziskovanje krasa|Inštituta za raziskovanje krasa]], ko so preučevali vodo iz [[kraški izvir|izvir]]a [[Dobličica|Dobličice]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Po
==Pomembnejše značilnosti črnega močerila ==
Vrstica 23:
temno pigmentirano kožo in dokaj normalno razvite oči. Njegovo oko ima dva- do štirikrat večji premer, razmeroma dobro razvito lečo in čutilne celice v mrežnici. Glavo ima bolj zaobljeno in sploh bolj normalno oblikovano. Ima sorazmerno daljši trup, a krajše noge kot beli močeril. V hrbtenici trupa ima tudi več vretenc.
Biokemijske raziskave (analiza [[alocim]]ov) so pokazale, da so dolenjski beli močerili tesneje sorodni s črnim, kot so med seboj beli močerili
Čeprav črni močeril s svojim videzom tega ne kaže, je vendarle jamska žival, ki pride na površje le ponoči oz. v vodnem oknu raziskovalnega bruhalnika, ki je zatemnjen s
== Telesna zgradba ==
Vrstica 33:
*Najočitnejša razlika je normalno pigmentirana [[koža]], po kateri je podvrsta dobila tudi ime - hrbet in boki so temni, pri nekaterih osebkih temno rjavi, pri drugih pa skoraj popolnoma črni z vijoličastim nadihom. Gobec je sajasto črn, okončine pa svetlejše s temnim vzorcem. Melaninski pigment se nahaja v pigmentnih celicah, melanoforah v usnjici kože.
*Krajša, a enako široka glava.
*Daljši trup - število [[vretenca|vretenc]] je 34 ali 35, pri človeški ribici pa med 29 in 32. Vretenca sama so nekoliko robustnejša, a ne toliko kot pri drugih repatih krkonih.
|