Črni močeril: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
Irbis (pogovor | prispevki)
m tn
Vrstica 17:
}}
 
'''Črni močeril''' ali '''črna človeška ribica''' ([[znanstveno ime]] '''''Proteus anguinus parkelj''''') je [[kraška jama|jamska]] [[dvoživke|dvoživka]], [[podvrsta]] [[človeška ribica|človeške ribice]], ki živi v podzemnih vodah [[Bela Krajina|Bele Krajine]]. Našli so ga leta [[1986]] člani [[Inštitut za raziskovanje krasa|Inštituta za raziskovanje krasa]], ko so preučevali vodo iz [[kraški izvir|izvir]]a [[Dobličica|Dobličice]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Po dosedajdo sedaj znanih podatkih živi le v ožji okolici [[Črnomelj|Črnomlja]], na površini, manjši od 100 km. Sistematsko ga je poimenoval prof. dr. Boris Sket. S svojim res skoraj črnim telesom in rdečimi škrgami ga je vedno neverjetno spominjal na črne parklje z rdečim jezikom, ki jih po Ljubljani ponujajo na čas Miklavža.<sup></sup>
 
==Pomembnejše značilnosti črnega močerila ==
Vrstica 23:
temno pigmentirano kožo in dokaj normalno razvite oči. Njegovo oko ima dva- do štirikrat večji premer, razmeroma dobro razvito lečo in čutilne celice v mrežnici. Glavo ima bolj zaobljeno in sploh bolj normalno oblikovano. Ima sorazmerno daljši trup, a krajše noge kot beli močeril. V hrbtenici trupa ima tudi več vretenc.
 
Biokemijske raziskave (analiza [[alocim]]ov) so pokazale, da so dolenjski beli močerili tesneje sorodni s črnim, kot so med seboj beli močerili ziz Dolenjske in Notranjske. Notranjska in dolenjska skupina močerilov naj bi bili ločeni že približno 4,2 – 5,2 milijonov let, to naj bi bilo že v [[miocen]]skih površinskih vodah, preden se je začel pri nas razvijati kras s podzemnimi vodnimi bazeni. Črni močeril je tako le populacija iz dolenjske skupine, ki je zaostala v prilagajanju na jamsko okolje.
 
Čeprav črni močeril s svojim videzom tega ne kaže, je vendarle jamska žival, ki pride na površje le ponoči oz. v vodnem oknu raziskovalnega bruhalnika, ki je zatemnjen s šotormšotorom, tudi podnevi; sicer pa se izogiba močnejši svetlobi. Kaže, da črni močeril živi izključno v bližnji okolici Črnomlja, v neposrednem sosedstvu z belim močerilom <ref>Bulog B. in Sket B. (2004). ''Človeška ribica in črni parkelj iz Bele Krajine''. Ljubljana: BF, Oddelek za biologijo, 10 panojev., ilustr. Javna predstavitev močerila v Jelševniku pri Črnomlju.</ref>,<ref>Kutin, A.(2005. Črni in beli prebivalci slovenskega podzemlja : z dr. Borisom Bulogom o človeški ribici in varovanju naravne dediščine. Večer (Marib.). [Tiskana izd.], febr. 2005, letn. 61, št. 29, str. 14, fotogr.</ref>
 
== Telesna zgradba ==
Vrstica 33:
*Najočitnejša razlika je normalno pigmentirana [[koža]], po kateri je podvrsta dobila tudi ime - hrbet in boki so temni, pri nekaterih osebkih temno rjavi, pri drugih pa skoraj popolnoma črni z vijoličastim nadihom. Gobec je sajasto črn, okončine pa svetlejše s temnim vzorcem. Melaninski pigment se nahaja v pigmentnih celicah, melanoforah v usnjici kože.
 
*Krajša, a enako široka glava. IzbolklineIzbokline na glavi so zaradi treh parov čeljustnih mišic, ki so bolje razvite. Število zob je manjše.
 
*Daljši trup - število [[vretenca|vretenc]] je 34 ali 35, pri človeški ribici pa med 29 in 32. Vretenca sama so nekoliko robustnejša, a ne toliko kot pri drugih repatih krkonih.