Triceratops: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m druga slika |
m tn |
||
Vrstica 31:
==Opis==
[[Slika:Human-triceratops size comparison.png|250px|thumb|right|''Triceratops'' v primerjavi s človekom]]
Posamezen triceratops je lahko dosegel okrog 8 metrov dolžine, visok je bil 3 metre in težal okrog 6 ton.<ref name="Alexander">Alexander, R.M. (1985). Mechanics of posture and gait of some large dinosaurs. Zoological Journal of the Linnean Society, 83, 1–25.</ref> Najbolj opazna lastnost je velika [[lobanja]], ena največjih med kopenskimi živalmi. V dolžino je lahko merila več kot 2 m in je predstavljala skoraj
Triceratops je imel čokato in robustno telo s petprstimi prednjimi in štiriprstimi zadnjimi nogami. <ref name="Dino2"/> Čeprav je skoraj zagotovo hodil po vseh štirih, so o položaju nog potekale dolge razprave. Na začetku so mislili, da so sprednje noge podpirale vrat, da bi lažje prenašale težo glave. <ref name="Dodhorned"/> To se lahko vidi na slikah, ki sta jih izdelala [[Charles R. Knight|Charles Knight]] in [[Rudolph F. Zallinger|Rudolph Zallinger]]. Fosilni sledovi in novejše rekonstrukcije odtisov kažejo, da je imel triceratops med hojo pokončno držo z rahlo izbočenimi rameni, podobno kot sodobni nosorogi.<ref name="CP01">Christiansen, P., and Paul, G.S. (2001). Limb bone scaling, limb proportions, and bone strength in neoceratopsian dinosaurs. ''Gaia'' '''16''':13–29.</ref><ref name="CSJA01">Chapman, R.E., Snyder, R.A., Jabo, S., and Andersen, A. (2001). On a new posture for the horned dinosaur ''Triceratops''. ''Journal of Vertebrate Paleontology'' '''21''' (Supplement to Number 3), Abstracts of Papers, 61st Annual Meeting:39A–40A.</ref>
Vrstica 41:
Prvi je tej hipotezi oporekal [[Charles Mortram Sternberg|C. M. Sternberg]]. Glede na določene značilnosti lobanje in rogov je utemeljeval, da je ''Triceratops'' bolj soroden rodovoma ''[[Arrhinoceratops]]'' in ''[[Chasmosaurus]]'', kar bi ga uvrščalo v poddružino Ceratopsinae (oz. Chasmosaurinae, kakor jo je on poimenoval).<ref name="CMS49">Sternberg, C. M. (1949). The Edmonton fauna and description of a new ''Triceratops'' from the Upper Edmonton member; phylogeny of the Ceratopsidae. ''National Museum of Canada Bulletin'' '''113''':33–46.</ref> Njegovim ugotovitvam sta oporekala paleontologa John Ostrom in kasneje David Norman, ki sta oba uvrstila ''Triceratops'' v poddružino Centrosaurinae<ref>Ostrom, J. H. (1966). Functional morphology and evolution of the ceratopsian dinosaurs. ''Evolution'' '''20''':220–227.</ref><ref>{{cite book |last=Norman |first=David |title=The Illustrated Encyclopaedia of Dinosaurs |year=1985 |publisher=Salamander Books |location=London |isbn=0-517-468905}}</ref>.
Kasnejša odkritja in analize so podprla Sternbergovo mnenje o položaju ''Triceratops''a. Lehman je definiral obe poddružini leta 1990 in uvrstil ''Triceratops'' v poddružino Ceratopsinae na podlagi
=== Uporaba v filogenetiki ===
V [[filogenija|filogenetski taksonomiji]] je rod uporabljan kot referenčna točka za celoten nadred dinozavrov. Dinozavre definiramo kot vse potomce zadnjega skupnega prednika rodu ''Triceratops'' in skupine [[Neornithes]] (sodobnih [[ptiči|ptičev]])<ref>Gauthier, J. A. (1986). Saurischian monophyly and the origin of birds. The Origin of Birds and the Evolution of Flight, K. Padian (ed.), ''Memoirs of the California Academy of Sciences'' '''8''':1–55.</ref>. Poleg tega skupino [[Ornitischia]] (dinozavri
=== Izvor ===
Izvor rodu ''Triceratops'' je bil dolga leta od odkritja nepojasnjen. Paleontolog [[Henry Fairfield Osborn]] je leta 1922 objavil teorijo, da je novoodkriti ''[[Protoceratops]]'' prednik ''Triceratops''a<ref>Dodson, P. (1996). ''The Horned Dinosaurs''. Princeton University Press:Princeton, New Jersey, p. 244. ISBN 0-691-02882-6.</ref>, nakar je preteklo mnogo desetletij do novih odkritij. Predvsem v zadnjih letih pa so odkrili več okostij dinozavrov, sorodnih prednikom ''Triceratops''a. Konec [[1990.|
Ti dve odkritji sta se pokazali kot bistveni za razlago izvora rogatih dinozavrov nasploh; na podlagi njih domnevajo, da so rogati dinozavri nastali v obdobju jure v [[Azija|Aziji]] ter da so se pravi rogati dinozavri pojavili v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] v začetku pozne krede<ref name ="Dino2">Dodson, P., Forster, C. A, and Sampson, S. D. (2004) ''Ceratopsidae''. V: Weishampel, D. B., Dodson, P., Osmólska, H. (ur.), ''The Dinosauria'' (second edition). University of California Press:Berkeley, pp. 494–513. ISBN 0-520-24209-2.</ref>. Glede na to, da je vse močnejša teorija o pripadnosti ''Triceratops''a poddružini Ceratopsinae, je bil njegov prednik verjetno podoben ''[[Chasmosaurus]]''
==Odkritje in vrste==
[[Slika:Triceratops2.png|thumb|200px|left|Lobanja ''Triceratopsa'' z rogovi in koščenim grebenom, [[Oxford University Museum of Natural History]]]]
Prvi poimenovani primerek, ki se ga danes pripisuje rodu ''Triceratops'', par nadočesnih rogov, pritrjenih na kos lobanje, so našli blizu [[Denver, Kolorado|Denverja]] leta 1887.<ref name="KC06">Carpenter, K. (2006). [https://scientists.dmns.org/sites/kencarpenter/PDFs%20of%20publications/Balticornis.pdf "''Bison''" ''alticornis'' and O.C. Marsh's early views on ceratopsians.] V: Carpenter, K. (ur.). ''Horns and Beaks: Ceratopsian and Ornithopod Dinosaurs'' Indiana University Press:Bloomington and Indianapolis, pp. 349–364. ISBN 0-253-34817-X.</ref> Ta primerek so poslali [[Othniel Charles Marsh|Othnielu Charlesu Marshu]], ki je sprva verjel, da gre za najdbo iz [[pliocen]]a in da so kosti pripadale vrsti velikega [[bizon]]a, ki ga je poimenoval ''Bison alticornis''.<ref name="OCM87">Marsh, O.C. (1887). Notice of new fossil mammals. ''American Journal of Science'' '''34''':323–331.</ref><ref name="KC06"/> Naslednje leto je iz fosilnih ostankov opisal nov rod, ''[[Ceratops]]'', <ref name="OCM88">Marsh, O.C. (1888). A new family of horned Dinosauria, from the Cretaceous. ''American Journal of Science'' '''36''':477–478.</ref> vendar pa je bil še vedno prepričan, da je bil ''B. alticornis'' pliocenski [[sesalec]]. Šele po tretjem in podrobnejšem pregledu je ugotovil, da se je motil. Primerek, ki ga je leta 1888 v [[Wyoming]]u odkril [[John Bell Hatcher]], je bil najprej opisan kot druga vrsta ceratopsa <ref name="OCM89a">Marsh, O.C. (1889a). Notice of new American Dinosauria. ''American Journal of Science'' 37:331–336.</ref>, vendar ga je po premisleku Marsh poimenoval z generičnim imenom Triceratops in se sprijaznil s tem, da je bil ''Bison alticornis'' druga vrsta iz tega reda. <ref name="OCM89b">Marsh, O.C. (1889b). Notice of gigantic horned Dinosauria from the Cretaceous. ''American Journal of Science'' '''38''':173–175.</ref> (kasneje je bil tudi ta dodan k triceratopsom <ref name="HML07"/>). Čvrsta zgradba lobanje je zagotovila, da se je do danes ohranilo veliko fosilnih ostankov, kar je omogočilo, da so znanstveniki lahko preučevali razlike med posameznimi primerki in vrstami. Triceratopsove ostanke so našli še v [[Montana|Montani]], [[Južna Dakota|Južni Dakoti]] (poleg [[Kolorado|Kolorada]] in [[Wyoming]]a) ter v [[Kanada|Kanadskih]] provincah [[Saskatchewan]] in [[Alberta]].
===Število vrst===
Vrstica 110:
[[Slika:Triceratops 2.jpg|right|thumb|250px|Glava ''Triceratopsa'' iz strani]]
O funkciji triceratopsovih rogov in ovratnika z naborki sta se razvili dve pomembnejši teoriji. Ena je, da so se uporabljali za spopade, druga pa za dvorjenje samicam. Zdaj se
Pred tem je Lull predlagal, da so bile na naborke pritrjene čeljustne mišice, kar naj bi pomagalo pri žvečenju. <ref>Lull, R. S. (1908). The cranial musculature and the origin of the frill in the ceratopsian dinosaurs. ''American Journal of Science'' 4(25):387–399.</ref> Mnogo avtorjev je dolga leta to podpiralo, kasnejše študije pa niso našle nobenih dokazov, da so bile na grebenske kosti pritrjene velike mišice. <ref name = "Forster90">Forster, C. A. (1990). The cranial morphology and systematics of ''Triceratops'', with a preliminary analysis of ceratopsian phylogeny. Ph.D. Dissertation. University of Pennsylvania, Philadelphia. 227 pp.</ref>
Vrstica 116:
Dolgo časa so mislili, da je triceratops uporabljal svoje rogove in naborke na ovratniku za spopade s plenilci, kakršen je bil npr. [[tiranozaver]]. Idejo je prvi analiziral [[Charles Hazelius Sternberg|C. H. Sternberg]] leta 1917, 70 let kasneje pa še Robert Bakker.<ref>Sternberg, C. H. (1917). ''Hunting Dinosaurs in the Badlands of the Red Deer River, Alberta, Canada''. Published by the author, San Diego, California, 261 pp.</ref><ref name=RTB86>Bakker, R. T. (1986). ''The Dinosaur Heresies: New Theories Unlocking The Mystery of the Dinosaurs and Their Extinction'' William Morrow:New York. ISBN 0140100555.</ref> Dokazano je, da so tiranozavri plenili triceratopse, saj so našli triceratopsovo medenico z luknjami, ki so jih povzročili tiranozavrovi zobje. Vidijo se tudi sledovi celjenja, kar pomeni, da je bila žival v času napada živa. <ref name="fowler2006">Fowler, D. W., and Sullivan, R. M. (2006). A ceratopsid pelvis with toothmarks from the Upper Cretaceous Kirtland Formation, New Mexico: evidence of late Campanian tyrannosaurid feeding behavior. ''New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin'' '''35''':127–130.</ref>
V [[BBC]]-ejvem dokumentarcu iz leta 2005, ''[[The Truth About Killer Dinosaurs]]'', so preizkusili, kako so se triceratopsi branili pred velikimi plenilci, na primer tiranozavri. Da bi ugotovili, če
Poleg uporabe rogov pri spopadih s plenilci slike pogosto prikazujejo tirceratopse, ki se s spuščenimi rogovi borijo med sabo. Čeprav študije kažejo, da je bilo tako obnašanje možno, tako kot pri današnjih rogatih živalih, <ref>Farke, A. A. (2004). Horn Use in ''Triceratops'' (Dinosauria: Ceratopsidae): Testing Behavioral Hypotheses Using Scale Models. ''Palaeo-electronica''.</ref> ni nobenega dokaza, da so triceratopsi to dejansko počeli. Poleg tega, čeprav se razpoke, luknje in podobne poškodbe na lobanjah pogosto pripisujejo poškodbam z rogovi, sodobna študija ni našla nobenega dokaza, da bi udarci z rogovi lahko povzročili take poškodbe (na primer, ni sledi okužbe ali celjenja). Namesto tega študija kot razlog predlaga bolezni kosti. <ref name=TF06>Tanke, D. H, and Farke, A. A. (2006). Bone resorption, bone lesions, and extracranial fenestrae in ceratopsid dinosaurs: a preliminary assessment. in: Carpenter, K. (ed.). ''Horns and Beaks: Ceratopsian and Ornithopod Dinosaurs'' Indiana University Press: Bloomington. pp. 319–347. ISBN 0-253-34817-X.</ref>
Vrstica 122:
Velik greben je lahko pomagal tudi pri povečanju telesne površine za lažjo termoregulacijo. <ref>{{cite journal|author=Wheeler, P.E.|date=1978|title=Elaborate CNS cooling structures in large dinosaurs|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|issue=275|pages=441–443|url=http://dx.doi.org/10.1038/275441a0}}</ref> Podobna teorija je bila postavljena tudi za plošče [[stegozaver|stegozavra]],<ref>{{cite journal|author=Farlow, J. O., Thompson, C. V., and Rosner, D. E.|date=1976| title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'': Forced convection heat loss fins?| journal=[[Science (magazine)|Science]]| volume=192| pages=pp. 1123–1125| url=http://dx.doi.org/10.1126/science.192.4244.1123}}</ref> čeprav samo ta razlog ne pojasni široke palete različic grebenov, ki jih najdemo pri različnih vrstah ceratopsov. <ref name="Dino2"/> Ta opazka namiguje, da je primarna funkcija zares bila za razkazovanje.
Teorijo o uporabi
==Upodobitve v popularni kulturi==
|