|
Na zunaj so vidne kot črni piki, obkroženi s svetlim kolobarjem. Pokriti sta s stanjšano plastjo prosojne nepigmentirane okrogle regije kože, [[veka|vek]] ni. Strukture očesa ([[mrežnica]], [[leča]], [[steklovina]], [[optični živec]]) so normalno diferencirane. Število [[čutnica|čutnic]] je v primerjavi z drugimi dvoživkami majhno, večinoma so občutljive na [[svetloba|svetlobo]] dolgih valovnih dolžin (rdečo), nekaj pa tudi na modro in [[ultravijolično valovanje|ultravijolično]] <ref>Kos, M., Bulog, B. in ostali sod. (2001) ''Immunocytochemical demonstration of visual pigments in the degenerate retinal and pineal photoreceptors of the blind cave salamander'' (''Proteus anguinus''). Cell Tissue Res, letn. 303, str. 15-25.</ref>
== Predstavitev črnega močerila ==
[[Slika:Zupancicevahisa.jpg|thumb|250px|V mostiščarski Zupančičevi hiši v [[Jelševnik|Jelševniku]] je stalna predstavitev biologije črnega močerila.]]
[[Slika:Predstavitvenipanojicrnimoceril.jpg|thumb|250px|Deset predstavitvenih panojev in poljudni film "Črna človeška ribica" seznanijo obiskovalca z zanimivimi odkritji o tej izjemni živalski vrsti.]]
* Na edini dostopni lokaciji črne človeške ribice, v Jelševniku pri Črnomlju, si bo obiskovalec lahko ogledal znamenito črno človeško ribico tudi v živo z neposrednim opazovanjem teh edinstevnih jamskih prebivalcev belokranjskega plitvega krasa in tudi na ta način spoznaval zanimive raziskave vezane na to redko živalsko vrsto.
* V okviru raziskovalnega in izobraževalnega centra Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete so na tej lokaciji postavljeni tudi panoji, ki na poljuden način predstavljajo raziskave in odkritja v zvezi z biologijo človeške ribice.
* Posnet pa je bil tudi film o črni človeški ribici, ki na poljuden način predstavi to nedavno odkrito endemično jamsko dvoživko. <ref>Bulog B. s sod. (2003). ''Črna človeška ribica: Skrivnostna prebivalka belokranjskega krasa''. Ljubljana: Televizija Slovenija, 1 videokaseta.</ref>.
''Na ta način bodo obiskovalci na zanimiv in privlačen način spoznavali pomemben del naše naravne dediščine in se seznanil z odkritji povezanimi s to edinstveno jamsko dvoživko. Slovenija je namreč poznana tudi kot zibelka spelobiologije.''Ležeče besedilo''
''Ležeče besedilo''Razvil pa bo tudi čut za ohranitev vsega živega v podzemnem svetu, zavedajoč se, da ohranjanje podzemnih vodnih prostranstev ne pomeni le zaščito črnega močerila in drugih živih bitij v tem podzemnem vodnem svetu, temveč tudi ohranjanje življenjsko pomembne pitne vode !''
== Kako lahko pridete do domovanja črnega močerila ==
[[Slika:LokacijaJelsevnika.jpg|thumb|250px|Najkrajša pot od Ljubljane do Jelševnika pri Črnomlju. (Narisano na podlagi zemljevida iz knjige "Atlas Slovenije, Založba MK d.d. & Geodetski zavod Slo., 1996, str.: 205")]]
Iz Ljubljane se peljete lahko do odcepa za Ivančno Gorico, zapustite avtocesto in na razcepu zavijete levo, nato ob levem bregu Krke po lepi pokrajini do Žužemberka. Pri Dvoru zavijete desno žez most preko Krke ('''1''' na zemljevidu) ter se podate naprej proti Črnomlju. V Črnomelj pridete po Ulici 21. oktobra ('''2''' na zemljevidu) in kmalu za prvim semaforjem zavijete ostro desno okoli kamnite škarpe ('''3''' na zemljevidu) po Ulici heroja Staneta, kamor pot vodi mimo tovarne Danfoss ('''4''' na zemljevidu). Pot se nadaljuje naprej skozi lepo gozdnato pokrajino ('''5''' na zemljevidu) in ob cesti je na levi manjši kažipot za JELŠEVNIK ('''6''' na zemljevidu). Ko zavijete levo morate biti pozorni na informativno tablo o črni človeški ribici.
Pred to tablo zavijete levo na makadamsko pot ( '''7''' na zemljevidu) in že zagledate mostiščarsko hišo Zupančičevih ('''8''' na zemljevidu).
(''Kliknite na zemljevid z levim gumbom miške, za tem ponovno kliknite na povečan zemljevid in nato še enkrat na prikazan zemljevid, da dobite končno povečano in uporabno sliko zemljevida Črnomlja z okolico !'')
== Viri ==
| 