Manufaktura: razlika med redakcijama

dodanih 5 zlogov ,  pred 14 leti
m
slog
m (slog)
 
== Začetki manufaktur v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] ==
Vlada [[Marija Terezija|Marije Terezije]] je v [[Avstrija|avstrijskem]] delu države pomenila prelomno obdobje za razvoj te gospodarske panoge. Marija Terezija je namreč podprla merkantilistična načela v gospodarski politiki, kar je povzročilo da so v večji meri začela nastajati nova podjetja na [[Češka|Češkem]], Zgornje- in Spodnjeavstrijskem; ta podjetja so bila ustanovljena kot državne manufakture in so imela [[monopol|monopolne]] privilegije, zaradi katerih so njihovi lastniki bogateli, bogastvo pa je zagotavljal tudi monopol posameznih proizvodov. V tem oziru so slovenske dežele močno zaostajale - po kratkem poskusu so se tu manufakture močneje uveljavile v 30-tih letih [[18. stoletje|18. stoletja]]. Ta in razvoj založništva je bistveno zmanjšal obseg in vlogo cehovske obrti ter organizacije. Splošni predpisi [[državna uprava|državne uprave]] so zamenjali [[ceh|cehovske]] privilegije, omejitve cehov pa so se ublažile. Manufakture so se pri nas uveljavljale najbolj v tekstilni stroki, pogosto v kombinaciji z [[založništvo|založništvom]] (pred jožefinsko dobo).
 
Vlada [[Marija Terezija|Marije Terezije]] je v [[Avstrija|avstrijskem]] delu države pomenila prelomno obdobje za razvoj te gospodarske panoge. Marija Terezija je namreč podprla merkantilistična načela v gospodarski politiki, kar je povzročilo da so v večji meri začela nastajati nova podjetja na [[Češka|Češkem]], Zgornje- in Spodnjeavstrijskem; ta podjetja so bila ustanovljena kot državne manufakture in so imela [[monopol|monopolne]] privilegije, zaradi katerih so njihovi lastniki bogateli, bogastvo pa je zagotavljal tudi monopol posameznih proizvodov. V tem oziru so slovenske dežele močno zaostajale - po kratkem poskusu so se tu manufakture močneje uveljavile v 30-tih letih [[18 stoletje|18. stoletja]]. Ta in razvoj založništva je bistveno zmanjšal obseg in vlogo cehovske obrti ter organizacije. Splošni predpisi [[državna uprava|državne uprave]] so zamenjali [[ceh|cehovske]] privilegije, omejitve cehov pa so se ublažile. Manufakture so se pri nas uveljavljale najbolj v tekstilni stroki, pogosto v kombinaciji z [[založništvo|založništvom]] (pred jožefinsko dobo).
 
== Manufakture na slovenskem narodnostnem ozemlju ==
* [[Ljubljana]]: stanovska suknarna in manufaktura za svilo;
* [[Celovec]]: dve suknjarni, ena se kasneje preseli v [[Vetrinj]], manufaktura svinčevega belila;
* [[Višnja Gora]]: manufaktura nogavic;
* [[Boštanj]]: manufaktura jadrovine in ostalih vrst [[platno|platna]];
* [[Begunje na Gorenjskem]], [[Zagorice]] ([[Bled]]): manufakturi volnenega blaga;
* [[Sava]], [[Jesenice]]: manufaktura nogavic;
* podeželje: steklarne - [[Pohorje]], [[Celje]], [[Rogatec]], [[Zidani Most]], [[Javorniki na Notranjskem]],[[Trnovski gozd]];
* [[Ajdovščina]]: obnovitev proizvodnje papirja.
 
V 18. stoletju obstajajo še druga podjetja z obrtniškim načinom organizacije; zvonarne, pivovarne, usnjarne. Tudi v njihovo dejavnost je ves čas posegala državna uprava; značilen primer tega je zatiranje svilarstva na Goriškem v korist dunajskih in čeških proizvajalcev. Šele svobodnejša politika [[Jožef II.|Jožefa II.]] je take poskuse uspešno odpravila.
 
== Upadanje manufakturne proizvodnje ==
 
Prodirajoča načela [[fiziokratizem|fiziokratizma]] so po letu [[1770]] vplivala na zmanjšanje državne podpore manufakturam. Merkantilistična politika, ki je podjetnike podpirala ter manufakturna doba, sta prinesli nove oblike izkoriščanja delovne sile. Uveljavil se je celo 15-urni delovnik. Včasih so se manufakture povezovale tudi s sirotišnicami ter prisilnimi delavnicami.
Končno je v času [[ilirske province|ilirskih provinc]] francoska uprava uvedla načelo popolne obrtne svobode, ki pa se po vrnitvi avstrijske oblasti žal ni ohranilo.
 
 
== Vir ==
* Cvirn, Janez. ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana, 2000. {{COBISS|ID=07782912}}
 
 
[[Kategorija: Zgodovina]]
19.280

urejanj