Lojze Peterle: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mladost, študij in delo
osamosvojitev, zunanji minister
Vrstica 8:
 
== Zgodnja leta ==
 
=== Otroštvo in mladost ===
 
Lojze Peterle se je rodil v Čužnji vasi pri Trebnjem kot prvi izmed štirih otrok mami Ivanki in očetu Lojzetu Peterletu. Odraščal je v mirnem in prijetnem kmečkem okolju, v katerem je imel veliko stika z naravo. Kot odličnjak je osnovno šolo zaključil na Blečjem vrhu, nato pa se je vpisal na gimnazijo v [[Novo mesto]], kamor se je vozil z vlakom. Poleg šolskih obveznosti je bil zelo aktiven pri športnih dejavnostih in [[šah]]u, v tem času pa je opravil tudi izpit za [[jadralno letalo]].
 
 
=== Študij ===
Vrstica 21 ⟶ 19:
 
Kot študent pa je opravljal tudi razna študentska dela, tako tudi v internatu vzgojnega zavoda [[Janez Levec|Janeza Levca]], kjer je bil dežurni vzgojitelj.
 
 
=== Delo ===
Vrstica 31 ⟶ 28:
Na zavodu je delal v dobrem in intelektualnem okolju. Velikokrat je prisostvoval sejam vlade in imel veliko stikov s tujino ([[Bavarska|Bavarsko]], [[Lombardija|Lombardijo]], avstrijskimi deželami, …). Na zavodu je bilo zaposlenih tudi kar nekaj bodočih ministrov in visokih uradnikov ([[Janez Potočnik]], [[Tone Rop]], [[Igor Umek]], idr.).
 
== Politik ==
 
=== Začetek politične poti ===
 
V letih, ko so se v Sloveniji pričenjale [[demokratizacija|demokratične spremembe]], se je Peterle aktivneje vključil v politično delovanje. Najprej preko revije 2000, potem kot član [[Odbor za človekove pravice|Odbora za človekove pravice]]. V tistem času so nastajale različne stranke ([[SDSS]] – Socialdemokratska stranka, [[SDZ]] - Slovenska demokratična zveza, [[SKZ]] – Slovenska kmečka zveza), ki so se na nek način želele ločiti od [[Komunistična partija|partijske]] ideologije.
Leta [[1989]] je ustanovil [[stranka|stranko]] [[Slovenski krščanski demokrati|Slovenskih krščanskih demokratov]] (SKD) in bil njen predsednik do leta [[2000]], ko se je združila s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS). Na prvih demokratičnih [[volitve|volitvah]] leta [[1990]] je SKD dosegla najboljši rezultat v zmagoviti [[koalicija|koaliciji]] [[Demos]], zato je v skladu s koalicijskim dogovorom Peterletu pripadlo mesto predsednika vlade, kar je postal [[16. maj]]a [[1990]]. Njegova vlada je uspešno prestala osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] in [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]], kmalu po njej pa je Demos zaradi notranjih nasprotij razpadel in ko je [[14. maj]]a [[1992]] skupščina izglasovala nezaupnico vladi, je Peterleta nasledil [[Janez Drnovšek]].
 
Peterle je bil najprej soustanovitelj Slovenskega krščansko socialnega gibanja ([[10. marec|10. marca]] [[1989]]) in nato njegov glavni tajnik, v [[november|novembru]] [[1989]] pa je postal soustanovitelj in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov – SKD, kar je bil vse do leta [[2000]].
 
=== Osamosvojitev Slovenije - predsednik prve slovenske vlade ===
Leta 1990 so se na pobudo dr. [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]] stranke, ki so imele v svojem programu osamosvojitev Slovenije združile v koalicijo [[Demos]], Peterle pa je postal njen [[podpredsednik]]. Strankam, ki so bile v Demosu (SDSS, SDZ, SKD, SLS, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije) je bilo skupno prizadevanje za spremembo političnega sistema in za načela, ki so jih sprejeli v [[Majniška deklaracija|Majniški deklaraciji]].
 
Na prvih demokratičnih [[volitve|volitvah]] po [[2. svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], [[8. april]]a [[1990]], je Demos s 54 odstotki zmagal na volitvah.
 
SKD z Lojzetom Peterletom na čelu je v okviru koalicije dobila največ glasov - 13 %. S tem je po Demosovem koalicijskem sporazumu pridobila pravico do mandatarja, vendar pa se je bil Peterle mestu mandatarja pripravljen odpovedati v korist dr. Jožeta Pučnika, ki pa je njegovo ponudbo zavrnil. Tako je [[16. maj]]a [[1990]] Lojze Peterle postal predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade.
 
Skupaj z Demosom je vztrajal pri programu osamosvojitve in tako je novembra 1990 skupščina [[SR Slovenija|SR Slovenije]] na pobudo koalicije Demos glasovala za organizacijo [[plebiscit]]a za samostojno Slovenijo. Plebiscit je bil izveden [[23. december|23. decembra]] in ob veliki volilni udeležbi je več kot 88,2 odstotka ljudi glasovalo za samostojno Republiko Slovenijo. Spomladi 1991 je slovenska politika še iskala konfederalni dogovor jugoslovanskih republik, toda brez uspeha. Zato je slovenski parlament [[25. junij]]a 1991 sprejel deklaracijo o neodvisnosti Republike in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti [[federacija|federacije]] na svojem ozemlju. Svečana razglasitev državne neodvisnosti pa je bila dan pozneje na [[Trg republike|Trgu republike]] v Ljubljani.
 
Naslednji dan se je začela deset dnevna [[slovenska osamosvojitvena vojna]]. Peterle je bil skupaj s štabom 24 ur v pripravljenosti in delu. Delovali so na vseh področjih, od komunikacije med tujino do obiskov [[vojak]]ov v štabih, in se zavzemali za čim bolj diplomatski način rešitve. Tako se je vojna končala z majhnim številom žrtev, a vseeno je bila pomembna in zelo uspešna, tako na političnem kot na vojaškem področju.
 
Lojze Peterle je skupaj s slovenskimi predstavniki sodeloval na mirovnih pogajanjih na [[Brioni]]h, s katerimi se je vojna v Sloveniji tudi uradno končala. Sledil je trimesečni [[moratorij]] na osamosvojitvene aktivnosti. Vseeno pa je Slovenija začela pot priznavanja samostojnosti v tujini, pri kateri je imel Peterle velike zasluge. Sestal se je z [[kancler|nemškim kanclerjem]] [[Helmut Kohl|Kohlom]], avstrijskim zunanjim ministrom [[Alois Mock|Mockom]], [[Janez Pavel II.|papežem]] in mnogimi drugimi. Tako so se po izteku moratorija, ob koncu leta 1991 in začetku leta 1992 začela vrstiti priznanja samostojne Slovenije.
 
Kljub vsem naporom za skupnost in edinost v novonastali Sloveniji, pa so se hitro začela razhajanja znotraj notranje politike, tudi znotraj Demosa in še preden je Peterle mandat speljal do konca, je koalicija [[30. december|30. decembra]] 1991 formalno razpadla. [[14. maj]]a 1992 je Peterletova vlada dobila [[konstruktivna nezaupnica|konstruktivno zaupnico]]. Spomladi 1992 je bil za mandatarja potrjen [[Janez Drnovšek]], SKD se je priključil koaliciji, Peterle pa je postal podpredsednik vlade in zunanji minister.
 
=== Podpredsednik vlade in zunanji minister ===
Na tem položaju je Peterle veliko pripomogel k razpoznavnosti Slovenije in vzpostavljanju diplomatskih odnosov v svetu in tudi [[EU|Evropski skupnosti]], s katero je bil [[1993]] podpisan sporazum o sodelovanju. Leta [[1994]] je začel zelo dobro sodelovati z [[Italija|Italijo]] in tako pripomogel k ustanovitvi zgodovinsko-kulturne komisije za reševanje slovensko – italijanskega problema. Ko je komisija uspešno rešila nalogo in sta t.i. [[Oglejska izjava|Oglejsko izjavo]] sprejela oba zunanja ministra, bi morali to samo še podpisati obe vladi, česar pa slovenska vlada ni storila, kar je začelo kazati na razkorake znotraj vlade. Tako je Lojze Peterle [[1. november|1. novembra]] 1994 iz načelnih razlogov odstopil z mesta zunanjega ministra in zaradi, kakor je odločitev sam utemeljil »nepartnerskega obnašanja znotraj koalicije« in po njegovem mnenju nedopustne reakcije [[LDS]], izstopil iz vlade.
 
Po volitvah konec leta [[1992]] je SKD vstopila v koalicijo z zmagovito stranko [[LDS]] in Peterle je postal zunanji minister. Po parafiranju [[oglejski sporazum|oglejskega sporazuma]] z [[Italija|Italijo]] leta [[1994]] je zaradi odzivov javnosti in po njegovem mnenju nedopustne reakcije LDS odstopil.
[[Slika:Peterle_in_H.Clinton.jpg|thumb|left|''Lojze Peterle in [[Hillary Clinton]]'']]
Med letoma [[1996]] in [[2000]] je bil poslanec [[Državni zbor|Državnega zbora]] in vodil parlamentarno skupino za evropske zadeve.