Lojze Peterle: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
uvod |
mladost, študij in delo |
||
Vrstica 7:
==
=== Otroštvo in mladost ===
Lojze Peterle se je rodil v Čužnji vasi pri Trebnjem kot prvi izmed štirih otrok mami Ivanki in očetu Lojzetu Peterletu. Odraščal je v mirnem in prijetnem kmečkem okolju, v katerem je imel veliko stika z naravo. Kot odličnjak je osnovno šolo zaključil na Blečjem vrhu, nato pa se je vpisal na gimnazijo v [[Novo mesto]], kamor se je vozil z vlakom. Poleg šolskih obveznosti je bil zelo aktiven pri športnih dejavnostih in [[šah]]u, v tem času pa je opravil tudi izpit za [[jadralno letalo]].
=== Študij ===
Leta [[1967]] se je Peterle, po uspešno opravljeni [[matura|maturi]], vpisal na študij zgodovine in geografije na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Pozneje se je vzporedno vpisal še na študij [[ekonomija|ekonomije]] na [[Ekonomska fakuilteta|Ekonomski fakulteti]] ter diplomiral na prvi stopnji poslovne smeri. Leta [[1975]] je bila njegova diplomska naloga iz zgodovine nagrajena s [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].
V času študija se je ukvarjal tudi z drugimi dejavnostmi. Bil je član zbora [[sv. Cecilija|sv. Cecilije]] pri [[frančiškani]]h na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]], nato pa je začel s pisanjem pri [[Revija 2000|Reviji 2000]] v krogu krščanskih študentov in intelektualcev ter bil prihodnjih 15 let odgovorni [[urednik]]. Kot urednik se je srečeval s številnimi problemi pri izdajanju, vendar je s tem pridobil veliko znanja, ne samo s področja [[novinar]]stva, ampak tudi s področja [[sociologija|sociologije]], [[filozofija|filozofije]]. Kot odgovorni urednik je delo prevzel tudi pri časopisu [[Tretji dan]], sodeloval pri verskem časopisu študentov in izobražencev Bilten in leta [[1987]] postal član Medškofijskega odbora za izobražence, ki je deloval tudi v mednarodnih krogih.
Kot študent pa je opravljal tudi razna študentska dela, tako tudi v internatu vzgojnega zavoda [[Janez Levec|Janeza Levca]], kjer je bil dežurni vzgojitelj.
=== Delo ===
Že kot študent je Peterle sodeloval pri raziskavah na [[Urbanistični inštitut|Urbanističnem inštitutu]], kjer se je kasneje tudi zaposlil. Pod mentorstvom dr. Lojzeta Gosarja je delal različna raziskovalna dela, se ukvarjal z varstvom okolja, prostorskim planiranjem in [[urbanizem|urbanizmom]].
Ko se je prijavil na razpis za delo na Zavodu za varstvo narave in kulturne dediščine je kljub temu, da je bil kot najboljši izbran med 54-imi kandidati, dobil službo nekdo drug. Pozneje se mu je ponudila zaposlitev na [[Zavodu za družbeno planiranje]], za katero je odločneje zaprosil in postal edini svetovalec za [[okoljevarstvo|varstvo okolja]] v oddelku za prostorsko planiranje. Preko te službe se je vključil tudi v delo Delovne skupnosti Alpe-Jadran, kar so bile zanj v tistem času dragocene izkušnje, saj je imel možnost spoznati življenje na drugi strani, takrat še obstoječe, [[železna zavesa|železne zavese]].
Na zavodu je delal v dobrem in intelektualnem okolju. Velikokrat je prisostvoval sejam vlade in imel veliko stikov s tujino ([[Bavarska|Bavarsko]], [[Lombardija|Lombardijo]], avstrijskimi deželami, …). Na zavodu je bilo zaposlenih tudi kar nekaj bodočih ministrov in visokih uradnikov ([[Janez Potočnik]], [[Tone Rop]], [[Igor Umek]], idr.).
Leta [[1989]] je ustanovil [[stranka|stranko]] [[Slovenski krščanski demokrati|Slovenskih krščanskih demokratov]] (SKD) in bil njen predsednik do leta [[2000]], ko se je združila s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS). Na prvih demokratičnih [[volitve|volitvah]] leta [[1990]] je SKD dosegla najboljši rezultat v zmagoviti [[koalicija|koaliciji]] [[Demos]], zato je v skladu s koalicijskim dogovorom Peterletu pripadlo mesto predsednika vlade, kar je postal [[16. maj]]a [[1990]]. Njegova vlada je uspešno prestala osamosvojitev [[Slovenija|Slovenije]] in [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]], kmalu po njej pa je Demos zaradi notranjih nasprotij razpadel in ko je [[14. maj]]a [[1992]] skupščina izglasovala nezaupnico vladi, je Peterleta nasledil [[Janez Drnovšek]].
| |||