Seznam del Daneta Zajca: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog |
č |
||
Vrstica 56:
**Zvonci novega dne
**Veliki črni bik
_________________________________________________
VELIKI ČRNI BIK
Veliki črni bik rjove v jutro./
Veliki črni bik, koga klišeš?/
Prazni so pašniki./
Prazne so gore./
Prazne so grape./
Prazne kot odmev tvojega klica.
Veliki črni bik rjove v jutro./
Kot da bi brizgala težka črna kri/
pod vršičke temnih smrek./
Kot da bi se nad gozdom na vzhodu/
odpiralo v jutro/
krvavo bikovo oko./
Veliki črni bik, koga kličeš?/
Je slast poslušati, /
kako ti vrača odmev/
tvoj zamolki klic?
Veliki črni bik, brezkrvno je jutro./
Tvoj glas pada v grape/
kot razcefrana jata/
črnih vran./
Nobeden ne sliši tvoje samote./
Nikogar ne napojiš/
s črno krvjo svojega glasu./
Umolki, veliki črni bik.
Veliki črni bik rjove v jutro./
Sonce na vzhodu brusi/
bleščečo mesarsko sekiro.
Zunanjeformalma sestava pesmi Veliki črni bik: sestavljajo jo štiri kitice, ki vsebujejo po 6, 10, 8 in 3 vrstice. Rime se tudi najdejo: gore- grape v prvi kitici, v drugi jutro - oko, v tretji kitici grape - samote, v četrti kitici pa jutro - sekiro. Sintagma "veliki črni bik rjove v jutro" se ponovi v začetku vsake nove kitice.
Kontaktna smer lirskega subjekta je naravnana na rjovečega črnega bika. Čas in kraj lirskega subjekta sta jutro in naravni prostor pašnikov, grap in gora. Izvir govora lirskega subjekta je neposredna zaznava.
Notranjeformalna sestava pesmi Veliki črni bik:
V prvi kitici je lirski subjekt obrnjena do živali, to je do bika, njegova barva je črna, omenja se še njegova velikost, še posebej pomembna pa je njegova dejavnost, to je rjovenje. Opredeljen imamo tudi čas delovanja bika, to je jutro. Lirski subjekt v obliki retoričnega vprašanja sprašuje velikega črnega bika, koga kliče? Lirski subjekt mu odgovarja v obliki razširjene komparacije, kajti za ODMEV bikovega klica je značilno, da je prazen, kot so prazni pašniki, gore, grape. Prvo kitico zaznamuje metafora praznote.
V drugi kitici je pa v nasprotju s prvo kitico, kjer imamo opisano praznoto pokrajine in praznoto ODMEVA bikovega klica, opisano VSEBINO bikovega ODMEVA. Že takoj v drugi vrstici imamo komparacijo, ki nadrobneje ponazori, kako mogočno je to bikovo rjovenje: "RJOVE V JUTRO/ KOT DA BI BRIZGALA TEŽKA ČRNA KRI" in /RJOVE V JUTRO/ KOT DA BI SE NAD GOZDOM NA VZHODU ODPIRALO V JUTRO KRVAVO BIKOVO OKO."/ V sintagmi "rjoveti kot da bi brizgala težka črna kri" imamo strukturo komparacije, kjer je pridevnik "težka" in "črna" drzen nasproti "brizganju" in "krvi". Imamo metaforo ČRNA KRI, pridevniško. Sicer črna barva ni najsplošnejša značilnost krvi, ampak rdeča. Imamo tudi metaforo KRVAVO BIKOVO OKO, ki ga lirski subjekt opazi na jutranjem nebu. Imamo pred seboj podobe nekakšne ranjenosti, saj brizga kri, kri uhaja iz telesa - tako rjove bik v jutro. In pa tudi z njegovim očesom nekaj ni v redu - je krvavo. Njegova odslikava se pojavi na nebu. Obe komparaciji torej ponazarjata podobo rjovenja velikega črnega bika. Lirski subjekt mu znova zastavi vprašanje in sicer o NASLOVNIKU njegovega rjovenja. Lirski subjekt skuša nanj tudi odgovoriti. / Veliki črni bik, koga kličeš?/" Predvideva, da je biku POSLUŠANJE svojega rjovenja posebna SLAST, užitek, ko do njega seže ODMEV njegovega ZAMOLKLEGA KLICA. Naslovnik bikovega rjovenja je torej bikec sam. K njemu nazaj se vrača njegov klic.
V tej kritici prevladuje metafora RANJENOSTI, KRVI.
V tretji kitici pa imamo poudarjeno, da je jutro BREZKRVNO. V nasprotju s krvavim stanjem bikeca. Sledi komparacija, ki opredeli kraj, ki ga doseže bikov glas in kaj se tam zgodi: /"TVOJ GLAS PADA V GRAPE/ KOT RAZCEFRANA JATA/ ČRNIH VRAN/". Imamo komparacijo, kjer je pridevnik razcefran drzen na obe strani. Se pravi drzen glede na padajoči glas v grape, saj razcefranost je značilnost snovnega materiala, še posebej tkanin. Pridevnik razcefranost pa je drzna tudi glede na podobo jate črnih vran, saj za ptice v strogem pomenu besede ne moremo reči, da so razcefrane. Sledi neposredno nagovarjanje velikega črnega bika. Lirski subjekt ugotavlja, da nihče ne SLIŠI bikove SAMOTE. Spet metafora. Človek lahko sliši glasove ipd., ne pa SAMOTE v literalnem pomenu besede. Dalje lirski subjekt še ugotovi o UČINKU bikovega rjovenja, ki je tudi negativno: NIKOGAR NE NAPOJIŠ S ČRNO KRVJO SVOJEGA GLASU. Glagol "napojiti", ki ga uporabljamo za opis prihranjenju živali na primer, je tukaj uporabljen za hranjenje S ČRNO KRVJO GLASU! Lirski subjekt biku ukaže, naj umolkne, saj njegova dejavnost nima NASLOVNIKA, je brez UČINKA. Bikec nekako v prazno rjove.
V četrti kitici lirski subjekt opredeli pokrajino v jutru na vzhodu, ki je dokaj nenavadna. Namreč - SONCE NA VZHODU BRUSI BLEŠČEČO MESARSKO SEKIRO. Spet imamo drznost brušenja nasproti soncu. Za fizikalne pojave, ki opredeljujejo dnevni čas ( kot je na primer sonce na vzhodu ) težko da uporabimo izraz BRUSITI, ki se uprablja za dejavnost brušenja na primer orodij.
Imamo dve prekriti dejavnosti - krvavo bikovo oko se zrcali na nebu in imamo na nebu tudi bruženje bleščeče mesarske sekire. Prvo odseva stanje velikega črnega bika, drugo pa odseva stanje sveta, v katerem bikec rjove. Pripravila: Univ. dipl. lit. komp. Tamara Ljubec
___________________________________________________________________________________________
**Ujeti volk
**Jutro
Vrstica 69 ⟶ 115:
**Smeh hijen
**Upor
===Jezik iz zemlje===
(pesniška zbirka, [[1961]])
| |||