Puščavnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m rektgr
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Puščavnik''' (tudi '''anahoret'''; iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''anachorein'' - umakniti se) je oznaka za osebe, ki so v prvem obdobju [[krščanstvo|krščanstva]] ([[3. stoletje]]) odšli iz [[civilizacija|civilizacije]] v [[puščava|puščavo]], kjer so se popolnoma predali preučevanju [[versko besedilo|verskih besedil]]. Bili so predhodniki [[menih]]ov.
Tretji izraz zanj je tudi '''eremit''', kar pride od gr. besede éremos - puščava.
----
 
Že v [[prva stoletja krščanstva|prvih stoletjih krščanstva]] ([[3. stoletje]]) ločimo dva tipa [[meništvo|meništva]], [[anahoret|anahoretski]] in [[cenobit|cenobitski]]. Anahoreza v grščini pomeni odmik v samoto, zato so anahoreti tisti, ki so se umaknili od sveta. Ponavadi so se zatekli v [[puščava v Egiptu|puščavo v Egiptu]], čeprav jih srečamo tudi v [[Palestina|Palestini]] in nekoliko kasneje v [[Evropa|Evropi]]. Strogo puščavništvo, tudi [[eremit|eremitstvo]], pomeni, da so posamezniki živeli življenje v [[samota|samoti]], strogi [[askeza|askezi]], [[molitev|molitvi]] in [[razločevanje duhov|razločevanju duhov]] ter tudi ob delu, pletenju vrvi, košar. [[puščavnik|Puščavske očete]] poznamo tudi v [[polanahoret|polanahoretskih]] skupnostih, ki so se enkrat na teden zbrale pri skupnem [[bogoslužje|bogoslužju]] in obedu, včasih so takrat tudi dobili osnovne življenjske potrebščine (vodo), nato pa so se spet razšli v [[samota|samoto]]. V teh središčih so zato že imeli tudi kakšen skupni prostor, včasih shrambo... Za očeta [[puščavnik|puščavništva]] velja [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Anton]], poznamo pa tudi nekaj asketinj, [[puščavska mati|puščavskih mater]].
Bili so predhodniki [[menih]]ov.
 
{{reli-stub}}