Slogaštvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 10:
'''Mladoslovenci''' so politična smer ter tabor v šestdesetih ter na začetku sedemdesetih let let 19. st. Proti prej omenjenemu Bleiweisu tako odločno nastopi [[Fran Levstik]], ki je leta [[1863]] urejal časopis ''[[Naprej]]''. Pri tem so ga podprli predvsem Slovenci zunaj [[Kranjska|Kranjske]]. Vrhunec delovanja je struja dosegla z organiziranjem slovenskih [[tabor|taborov]] v letih [[1868]]-[[1871]], kjer so bile do takrat najbolj množično podprte zahteve po slovenskem uradovanju in slovenskem učnem jeziku v osnovnih ter srednjih šolah, po enakopravnosti slovenskega jezika v vseh deželah, v katerih so prebivali Slovenci, najbolj pa je izstopala ideja, ki se je imenovala[[Zedinjena Slovenija]]. Mladoslovenci so s Tabori postali prvaki prvega vseslovenskega gibanja s političnimi zahtevami. Vsrkavali in sprejemali so liberalne ideje svojega časa v svetovnem oziru, vendar pa so zavračali liberalne vlade, liberalno februarsko ustavo ter politično organizirani liberalizem v takratni Avstriji.
Ustanovili so politični časopis (kot kontrapunkt Bleiweisovim Novicam) ''Slovenski narod'', ki je začel izhajati leta [[1868]] v [[Maribor|Mariboru]], katerega prvi urednik je bil do leta [[1871]] [[Anton Tomšič]], nasledil pa ga je [[Josip Jurčič]]. Večino ustanoviteljev so predstavljali rodoljubi iz [[Štajerska|Štajerske]], v glasilu pa so predvsem kritizirali dozdevni [[oportunizem]] staroslovencev ob glasovanju za [[decemberska ustava|decembrsko ustavo]] na [[Dunaj|Dunaju]] leta 1867 ter premajhno politično odločnost, v nadaljnjem ustavnem življenju države, ko so imeli staroslovenci še vedno večino državnozborskih poslancev, pa njihovo domnevno premajhno angažiranost za realiziranje ideje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]]. Časopis je tudi ostro kritiziral nemškutarje (Slovence, ki so podpirali ustavi verni tabor); tj. nemške liberalce, ki jih je imel za odpadnike slovenstva.
[[Slika:Fran levstik.jpeg|thumb|right|150px|Fran Levstik]]
== Politična usmeritev ==
Kljub vsej slogi je imela vsaka od obeh struj svojo politično usmeritev: katoliška je izdajala svoj časopis [[Slovenec]], liberalna pa že prej omenjeno glasilo Slovenski narod. V imenu sloge so liberalci upoštevali "krščansko" in "katoliško podlago" kompletne politike. Za katoliškim taborom po moči v stranki in zaradi močnih položajev v mestih ter tudi na podeželju niso zaostajali. Vseeno pa je občasno prihajalo do trenj in nastopov proti uradnim slogaškim kandidaturam na volitvah. Konec sloge ter nastanek ločenih katoliških in liberalnih strank v devedesetih letih 19. st.in v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] na Kranjskem, Štajerskem ter Goriškem so prinesla vedno večja nasprotja ter nova katoliška miselnost.
Slogaštvo so neuspešno poskušali ohraniti zadnji slogaški politiki, kot sta bila Miroslav Ploj ter Franc Jurtela.
== Spletne povezave ==
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2000/di/Postrak/75let/zgodovinski_razvoj_in_rezultati_osz.htm
http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-10/html/pertl.html
== Viri ==
* Cvirn, Janez. ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana, 2000. {{COBISS|ID=07782912}}
|