Hiperorjakinja: Razlika med redakcijama

dodanih 45 zlogov ,  pred 13 leti
brez povzetka urejanja
m (slog)
{{slog}}
Hiperorjakinja je masivna zvezda, večja je celo od nadorjakinj, in ima maso tudi do 100 Sonc. Zvezda dosega zgornji konec, torej zgornjo mejo za mase zvezd (120 Sončevih mas; nekatere celo še več, zaradi česar se ravnovesje ne more obdržati; zvezda ustvarja toliko energije, da bi izgubljala maso če bi presegla 120 Sončnih mas). Nekatere hiper-orjakinje delajo videz kot da imajo celo več kot 100 Sončevih mas, in da naj bi imele v začetku svoje življenjske poti maso celo od 200 do 250 večjo od mase Sonca, kar daje na preizkus veljavne teorije o tvorbi zvezd in njihovemu razvoju. Hiper-orjakinje prištevajo k najbolj svetlim in masivnih zvezdam nasploh – imajo lahko od tisočkrat do milijonkrat večji izsev on našega Sonca – njihove efektivne temperature površja so med 3,500 °K in 35,000 °K. Ponavadi zlivajo jedrski material, vodika in helij približno od 1 do 3 milijonov let, preden postanejo supernove, ali, v izjemno redkih primerih, v hiper-nove. Teoretiki predvidevajo, da naj bi hiper-orjakinja po eksploziji supernove ali hipernove zapustila gosto in masivno zvezdno črno luknjo.
O hiper-orjakinjah vemo (relativno) malo, ker so izjemno redke. Do nedavnega, so v naši galaksiji poznali samo 7 primerov hiper-orjakinj. Lahko imajo različne barve: modra ponavadi nakazuje, da je zvezda vroča, medtem ko rdeča nakazuje hladno zvezdo. Rumenoe hiper-orjakinje obstajajo, vendar pa nestabilnosti v zvezdini notranjosti pri ustreznih temperaturah in visokem tlaku (pritisku) naredijo še bolj redke kot druge hiper-orjakinje.
Najbolj masivne svetle modre spremenljivke so označene kot hiper-orjakinje, in so dejansko najsvetlejše zvezde, ki jih poznamo :
 
*'''P Laboda''' (P Cyg), v severnem ozvezdju Laboda.
*S Zlate ribe (S Dor), v bližnji galaksiji Velikem Magellanovem oblaku, v južnem ozvezdju Zlate ribe. To ozvezdje je bila lokacija za supernovo 1987A.
*'''Eta Gredlja''' (η /Eta/ Car), znotraj Keyholove meglice (NGC 3372) v južnem ozvezdju Gredelj. Eta Gredlja je izjemno masivna, verjetno od 120 do 150 krat več kot naše Sonce, in zato z velikanskim izsevom 5,000,000.
*'''Zvezda Pištola''', blizu središča naše galaksije Rimske ceste, v ozvezdju Strelca. Po vsej verjetnosti je tudi do 150 krat masivnejša kot naše Sonce, in ima izsev 10 milijonov Sonc.
*Številne zvezde v kopici 1806-20, na drugi strani Rimske ceste. Ena izmed teh zvezd, LBV 1806-20, je trenutno najbolj masivna znana zvezda, verjetno ima maso med od 130 do 200 Sonc, in je zaradi tega tudi najbolj svetla, ima izsev med od 2 milijonoma do 40 milijonov Sonc.
 
Rumene hiper-orjakinje tvorijo izjemno redek razred zvezd:
 
*'''Ro Kasiopeje''' (ρ Cas), v severnem ozvezdju Kasiopeji, ima izsev približno 500,000 Sonc.
*'''HR 8752'''
*'''IRC plus 10420'''|IRC+10420
 
 
Rdeče hiper-orjakinje
 
*'''NML Laboda''' = NML Cygni
*'''VX Strelca''' = VX Sagittarii
*'''S Perzeja''' = S Persei
 
Poglej tudi
Brezimni uporabnik