brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja |
|||
'''Manufaktura''' je oblika obrtne proizvodnje iz časa zgodnjega [[kapitalizem|kapitalizma]]. Poteka ob koncentraciji skupine ročnih delavcev na enem mestu. Njen temelj je delitev obrtnoproizvodnega procesa.
== Začetki manufaktur v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] ==
V 18. stoletju obstajajo še druga podjetja z obrtniškim načinom organizacije; zvonarne, pivovarne, usnjarne. Tudi v njihovo dejavnost je ves čas posegala državna uprava; značilen primer tega je zatiranje svilarstva na Goriškem v korist dunajskih in čeških proizvajalcev. Šele svobodnejša politika [[Jožef II.|Jožefa II.]] je take poskuse uspešno odpravila.
== Upadanje manufakturne proizvodnje ==
Prodirajoča načela [[fiziokratizem|fiziokratizma]] so po letu [[1770]] vplivala na zmanjšanje državne podpore manufakturam. Merkantilistična politika, ki je podjetnike podpirala ter manufakturna doba, sta prinesli nove oblike izkoriščanja delovne sile. Uveljavil se je celo 15-urni delovnik. Včasih so se manufakture povezovale tudi s sirotišnicami ter prisilnimi delavnicami.
Končno je v času [[ilirske province|ilirskih provinc]] francoska uprava uvedla načelo popolne obrtne svobode, ki pa se po vrnitvi avstrijske oblasti žal ni ohranilo.
== Vir ==
* ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana, 2000. {{COBISS|ID=07782912}}
[[Kategorija:Gospodarska zgodovina Slovenije]]
|