Manufaktura: Razlika med redakcijama

dodanih 1.616 zlogov ,  pred 15 leti
Brez povzetka urejanja
== Začetki manufaktur v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] ==
 
Vlada [[Marija Terezija|Marije Terezije]] je v [[Avstrija|avstrijskem]] delu države pomenila prelomno obdobje za razvoj te gospodarske panoge. Marija Terezija je namreč podprla merkantilistična načela v gospodarski politiki, kar je povzročilo da so v večji meri začela nastajati nova podjetja na [[Češka|Češkem]], Zgornje- in Spodnjeavstrijskem; ta podjetja so bila ustanovljena kot državne manufakture in so imela [[monopol|monopolne]] privilegije, zaradi katerih so njihovi lastniki bogateli, bogastvo pa je zagotavljal tudi monopol posameznih proizvodov. V tem oziru so slovenske dežele močno zaostajale - po kratkem poskusu so se tu manufakture močneje uveljavile v 30-tih letih [[18 stoletje|18. stoletja]]. Ta in razvoj založništva je bistveno zmanjšal obseg in vlogo cehovske obrti ter organizacije. Splošni predpisi [[državna uprava|državne uprave]] so zamenjali [[ceh|cehovske]] privilegije, omejitve cehov pa so se ublažile. Manufakture so se pri nas uveljavljale najbolj v tekstilni stroki, pogosto v kombinaciji z [[založništvo|založništvom]] (pred jožefinsko dobo).
 
uveljavljale najbolj v tekstilni stroki, pogosto v kombinaciji z [[založništvo|založništvom]] (pred jožefinsko dobo).
== Manufakture na slovenskem narodnostnem ozemlju ==
 
· [[Ljubljana]]: stanovska suknarna in manufaktura za svilo;
· [[Celovec]]: dve suknjarni, ena se kasneje preseli v [[Vetrinj]], manufaktura svinčevega belila;
· [[Višnja Gora]]: manufaktura nogavic;
· [[Boštanj]]: manufaktura jadrovine in ostalih vrst [[platno|platna]];
· [[Begunje na Gorenjskem]], [[Zagorice]] ([[Bled]]): manufakturi volnenega blaga;
· [[Sava]], [[Jesenice]]: manufaktura nogavic;
· podeželje: steklarne - [[Pohorje]], [[Celje]], [[Rogatec]], [[Zidani Most]], [[Javorniki na Notranjskem]],[[Trnovski gozd]];
· [[Ajdovščina]]: obnovitev proizvodnje papirja.
 
V 18. stoletju obstajajo še druga podjetja z obrtniškim načinom organizacije; zvonarne, pivovarne, usnjarne. Tudi v njihovo dejavnost je ves čas posegala državna uprava; značilen primer tega je zatiranje svilarstva na Goriškem v korist dunajskih in čeških proizvajalcev. Šele svobodnejša politika [[Jožef II.|Jožefa II.]] je take poskuse uspešno odpravila.
 
 
== Upadanje manufakturne proizvodnje ==
 
Prodirajoča načela [[fiziokratizem|fiziokratizma]] so po letu [[1770]] vplivala na zmanjšanje državne podpore manufakturam. Merkantilistična politika, ki je podjetnike podpirala ter manufakturna doba, sta prinesli nove oblike izkoriščanja delovne sile. Uveljavil se je celo 15-urni delovnik. Včasih so se manufakture povezovale tudi s sirotišnicami ter prisilnimi delavnicami.
Končno je v času [[ilirske province|ilirskih provinc]] francoska uprava uvedla načelo popolne obrtne svobode, ki pa se po vrnitvi avstrijske oblasti žal ni ohranilo.
Brezimni uporabnik