Kolonizacija na Slovenskem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Smihael (pogovor | prispevki)
m nekaj sloga
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Kolonizacijo''' na Slovenskem uvrščamo v obdobje [[srednji vek|srednjega veka]]. Nenačrtna [[kolonizacija]] je neorganizirana. Ljudje se naseljujejo po svoji volji, vzroki za selitev pa so večinoma prenaseljenost ali pa premalo polj za obdelovanje.
 
Načrtna kolonizacija potekaje potekala pod vodstvom fevdalca, ki jo je tudi spodbujaspodbujal. Fevdalec je dobil v uživanje posest in kmalu ugotoviugotovil, da sama od sebe ne bo "rodila" ničesar.; Potrebujepotreboval je torej delovno silo. SprvaTo joso sprva iščeiskali v domačih krajih in deželah, nato pričnejopa so začeli naseljevati [[Nemci|nemško]] prebivalstvo, s čimer sta se poleg kolonizacije pričnetazačela še procesa [[asimiliacija|asimilacije]] in [[germanizacija|germanizacije]] ('''MANJKATA NATANČNA OPREDELITEV OMENJENIH POJAVOV IN PREDVSEM OPOMBA Z DOKAZI ZA TO TRDITEV)'''. V želji po še večjem dobičku so fevdalci naseljevali ljudi tudi zato, da so le-ti izkrčevali gozdove in izsuševali močvirja. Tako je fevdalec pridobil še več obdelovalnih površin.
Notranja kolonizacija je tip kolonizacije pri katerem fevdalec uporablja zgolj notranji prirast, za zunanjo kolonizacijo pa je značilno, da naseli prebivalstvo iz drugih držav. Posledice zunanje kolonizacije so tako sprememba etnične, jezikovne in včasih celo državne meje.
 
'''Notranja kolonizacija''' je tip kolonizacije pri katerem fevdalec uporablja zgolj notranji prirast, za zunanjo kolonizacijo pa je značilno, da naseli prebivalstvo iz drugih držav. Posledice zunanje kolonizacije so tako sprememba etnične, jezikovne in včasih celo državne meje.
 
Na slovenskem ozemlju ločimo štiri faze [[kolonizacija|kolonizacije]]:
 
==1. faza: slovanska kolonizacija (6.-9. stoletje)==
Naselitev je zajela ozemlja, ki so bila naseljena že v [[antika|antiki]] in primerna za obdelovanje (negozdnat, rahlo gričevnat teren). Predniki, ki so se naseljevali v tem času, so poselili bistveno večje območje, kot je območje današnje slovenske narodnostne skupnosti. To območje je segalo od Furlanije na zahodu, do Donave na severu, na jugu do linije Trst - Reka (Rijeka) in na vzhodu do Blatnega jezera. Izogibali so se ravnin, še vedno nevarnih zaradi številnih roparskih plemen, ki so pustošila po [[Evropa|Evropi]]. Nastajala so naselja [[gručast tip naselja|gručastega tipa]] (strnjene skupine hiš). Na to najstarejšo fazo kolonizacije kažejo imena, ki so jih slovenski naseljenci prevzemali od staroselcev, in krajevna imena, oblikovana in izpeljana iz besede [[selo]]. Poleg imen so prevzemali tudi poljedelsko tehniko - [[požigalništvo]], ki se je sicer že umikalo motičnemu in ponekod ralnemu poljedelstvu. Prihajalo je do postopnega ustaljevanja njiv in nastajati so pričele [[gruda|grude]] - polja razkosana v parcele nepravilnih oblik.
 
==2. faza: notranja in zunanja kolonizacija (10.-13. stoletje)==