Interaktivna televizija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Jlipon (pogovor | prispevki)
Vrstica 6:
 
'''''ang2.''''': Web TV, WEB Enhanced TV, Internet TV, Internet Television, Net TV, Online TV, Internet on TV, Web-over Television Services, Web-accessed TV, TeleWeb, TV-based Web Browsing, Interactive Broadcast Services, TV Based Browsing, TV Internet System, TV Internet Access Device, Web-over-TV, TV Mail, Internet Protocol Multicasting, IP Multicast, Business TV, Videoconferencing, Web PCs, Web Phones, Phone-based Web Boxes, Set-top Browsers, Internet HDTV
 
=Povzetek=
V članku je na kratko predstavljena interaktivna televizija in v groben tudi njeno delovanje. Predstavljene so nove tehnologije in prednosti, v primerjavi s klasično televizijo in poznavanje tehnologije med IT uporabniki in IT strokovnjaki.
=UVOD=
Razvoj televizije sega daleč v zgodovino. Prve televizije so se začele pojavljati že v začetku 19 stoletja. Vzrok da je človek razvil televizijo je nastal iz ideje, da bi prenašali zvok in sliko na daljavo. Skozi čas se je televizija vedno izboljševala, dobili smo barvne televizorje, nato stereo televizorje in tako naprej. Z razvojem videorekorderjev smo pridobili tudi to možnost, da lahko sliko in zvok shranimo za kasnejšo uporabo. Razvoj TV aparatov poteka še danes. Eden novejših izumov je interaktivna televizija (to ni naprava), ki omogoča, da gledalci sami določajo vsebino ki bo prikazana na zaslonu in seveda še mnogo več. Razvoj interaktivne televizije še vedno poteka.
=KAJ JE INTERAKTIVNA TELEVIZIJA?=
Predstavlja televizijo z interaktivno vsebino. Prinaša povsem nov način gledanja televizije in kar je najbolj pomembno, spreminjanje vloge gledalca iz pasivne v aktivno vlogo. Zagotavlja interakcijo in poseganje gledalca v samo dogajanje na TV zaslonu. Gre za združenje tradicionalnega načina gledanja televizije z komunikacijskim omrežjem kot je internet, kar pomeni uporabo interaktivnosti preko TV sprejemnikov. Prvi pojav interaktivnosti na TV sprejemnikih je teletekst. Ljudje govorijo o interaktivni televiziji zaradi treh glavnih razlogov: 1. T-poslovanje: Možnost naročanja (npr. pizze) kar iz naslonjača preko TV aparata, brez da bi moral za to dvigniti slušalko in poklicati. 2. Interaktivne dobrine: Med prenosi v živo je možno predvajanje začasno prekiniti in ga kasneje nadaljevati, saj se vsebina spravi v vmesni pomnilnik. 3. klik analiza !?
Pri interaktivni televiziji bo imel vsak TV sprejemnik svojo bazo podatkov. Kar pomeni, da se bo vsak klik, ki ga bomo naredili z daljincem shranil v podatkovno bazo. Nato se bojo ti podatki analizirali. Tako bo programska oprema za delo z interaktivno televizijo te podatke analizirala in imela vse podatke o navadah gledalca televizije. Tako se nam bo televizijski program že vnaprej avtomatsko ustvaril, ker bo po statistikah, ki jih vodi podatkovna baza, recimo zjutraj, ko prižgemo televizor vedno pogledamo vreme in se nam bo ta program vnaprej naložil in nam ga ne bo treba iskat po sporedu.
Pri opredeljevanju interaktivne televizije je potrebno poudariti različno gledanje na interaktivnost: s strani potrošnika - gledalca in ponudnika ali ustvarjalca vsebin. Pogosto se z interaktivno televizijo označuje možnost gledalca, da preko TV sprejemnika dostopa do interneta, kar dejansko ni interaktivna televizija kot medij. Ravno tako ni interaktivna televizija gledanje TV programov na računalniku. Interaktivnost v pravem pomenu je šele možnost gledalca, da preko povratne povezave vpliva na čas in način gledanja izbranih televizijskih vsebin. Prvi sistemi, ki omogočajo vsaj najosnovnejšo interaktivnost televizije so se pojavili v ZDA, se pa počasi širijo tudi v Evropi. Najbolj znani sistemi interaktivne televizije, ki so zasnovani na posebnem sprejemniku – Set top box-u pri uporabniku doma, so: TiVO , Microsoft WebTV in ReplayTV.
=TEHNOLOGIJA IN PROGRAMSKA OPREMA ZA ITV=
Standardni izgled tehnologije TV je bil do zdaj takšen, da je produkcijska hiša poslala signal preko satelita ali po kabelski povezavi do našega televizijskega sprejemnika. Če pa želimo imeti interaktivno televizijo pa rabimo še nekakšen vmesnik poimenovan »tv-box«, preko katerega pošiljamo signal nazaj. Zaradi izmenjave informacij, je potrebna še ena komunikacijska povezava za posredovanje podatkov o vsebinah - "metapodatkov" (podatkov o podatkih). S pomočjo metapodatkov lahko gledalec išče želene vsebine (TV programe) pri ustvarjalcu vsebin ali pri ponudniku televizijskih vsebin.
==VOD (Video on demand - video na zahtevo)==
Omogoča uporabnikom, da izberejo programe kadarkoli hočejo. Prvi VOD se je pojavil na Japonskem leta 1990. Izbiranje videa ponavadi poteka v štirih korakih:
• iskanje: uporabnik napiše kriterije za iskanje določenega videa(drama, komedija,..)
• predogled: podrobnejši opis videa, ter izseke videa(trailerje)
• izbira videa
• ogled: omogočene funkcije podobne kot pri video rekorderju: pavza, previjanje naprej, nazaj,…
==EPG (Electronic Programme Guide)==
Je vodič po televizijskih programih, ki omogoča uporabnikom, da preko televizijskega zaslona, z daljinskim upravljalnikom spremljajo podatke o oddajah (npr.: opis, trajanje, začetek oddaje,..), ki so ali še bodo na sporedu. EPG omogoča ročno ali samodejno nastavitev snemanja TV programov glede na uporabnikove želje.
==Brskanje po spletu==
Nekateri ponudniki ITV (Web-TV: Microsoft) omogočajo uporabniku brskanje po spletu, ter branje e-pošte.
==ITV igre==
Nekateri ponudniki omogočajo uporabniku igranje ene ali večigralskih iger preko TV. Nekateri ponudniki, predvsem v Ameriki, že omogočajo stave (konjske dirke, nogomet,..). Pogovarjanje z drugimi uporabniki: nekatere oddaje na ITV omogočajo uporabnikom sodelovanje v teh oddajah (npr. v pogovornih oddajah) ali pa omogočajo komentiranje npr: tekme .
==PRIMERI OBSTOJEČIH APLIKACIJ==
V Sloveniji nimamo prave ITV; najbližje temu sta SIOL TV in T-2.
SIOL TV omogoča [6]:
• video na zahtevo: približno 100 filmov in risank. Cena posameznega filma je 1-2€. Film je takoj na voljo uporabniku, ki ga lahko gleda poljubno krat. Po 24ih urah od nakupa filma se film avtomatsko izbriše.
• elektronski programski vodič: nudi uporabniku informacije o trenutni oddaji(opis, čas začetka, konca,..), celodnevni spored, nastavljanje urnika snemanja in iskanje po sporedih glede na termin, žanr,..
• osebni snemalnik: ki, uporabniku omogoča, da si posname oddajo, ki se shrani na SIOL-ov strežnik in je na voljo dva dni potem se samodejno izbriše. Cena mesečne uporabe osebnega snemalnika je 4€
• igre: kot so 4 v vrsto, Suduku,..
Podobne storitve nudi tudi T-2.
=STANDARDI ZA ITV=
==DVB (digital video broadcasting)==
Na začetku se je standard imenoval European Launching Group. DVB se je razvil iz Evropsko usmerjenih standardskih organizacij v članstvo preko 270 družb iz preko 35-ih držav iz celega sveta.
==MHP (Multimedia Home Platform)==
Je standard razvit z DVB standarda in je sestavljen iz programskih specifikacij, ki bo implementirana v „set-top-boxes“, integriranih digitalnih TV sprejemnikov kot tudi na multimedijskih računalnikih. MHP je načrtovan, da poveže televizisko ˝oddajanje˝ in internet ter televizijo; računalnik in telekomunikacije preko teh naprav.
==ATVEF (Advanced Television Enhancement FORUM)==
Je združenje televizijskih in kabelskih omrežij podjetij, programske opreme, potrošniške elektronike in računalniške industrije. To združenje je definiralo protokol za uporabljanje HTML temelječih izboljšani televiziji. Razvili so specifikacijo, ki bi pospešila razvoj na HTML protokolu temelječo televizijo in z njo povezanih aplikacij ATVEF je manjša kot DVB ampak raste zelo hitro v ZDA.
=PRIMERJAVA S KLASIČNO TV=
Klasična televizija predstavlja enega najpomembnejših medijev zaradi svoje široke razširjenosti. Klasično televizijo v današnjem času najdemo praktično skoraj v vsakem domu. Pri klasični televiziji je glavna slabost predvsem pasivnost gledalca. Ena bistvenih prednosti in hkrati pomanjkljivosti je uveljavitev videorekorderjev. Prednosti videorekorderjev kot dodatek klasične televizije je da z njimi omogočimo gledalcu, da si lahko ogleda svoj priljubljen program v časovni zamaknjenosti, saj si svojo priljubljeno oddajo, športni dogodek ali film posname na videokaseto. To mu omogoča da lahko vsebino gleda kasneje ne pa takrat ko je bil predvajana. Seveda pa mu to omogoči tudi ponovno gledanje, saj lahko kaseto predvajamo večkrat. Pomanjkljivost videorekorderjev pa je da so omejeni z dolžino pomnilniške kapacitete kasete, ki so danes okoli 4 ure. Kot dodatek k klasični televiziji lahko tudi štejemo satelitsko TV, ta nam kot prednost omogoči velik izbor TV programov. Seveda je največja prednost klasične TV predvsem cena in enostavnost uporabe, saj klasično televizijo, videorekorder in satelitsko zna uporabljati vsak, malo izkušen uporabnik, popolnoma neizkušeni se pa lahko z malo pomoči uporabe teh naprav naučijo.
Zaradi vseh teh dejstev so se strokovnjaki osredotočili na to, da bi postalo gledanje klasične televizije bolj aktivno. Kot vsaka stvar ima tudi interaktivna televizija svoje prednosti in slabosti. Ena glavnih slabosti je predvsem cena, kot drugo slabost interaktivne televizije, pa bi lahko rekli, da je za uporabo potrebno kar nekaj znanja. Popolnoma neizkušeni uporabniki bi za učenje uporabe porabili precej časa.
Predvsem pa nas zanimajo prednosti, ki jih prinaša interaktivna televizija. Glavna izmed teh prednosti je, da uporabnik postane aktiven in sam določa vsebino televizije. Zraven aktivnosti gledalca pa pridobimo še veliko drugih prednosti. Ena je tudi ta, da imajo pomnilniški moduli za shranjevanje vsebine veliko večjo kapaciteto kot pa klasične tračne videokasete. Z interaktivno televizijo pridobimo ogromno novih TV programov. Nekatere ameriške družbe jih ponujajo preko 1000. V prihodnje bo zraven že naštetih lastnosti mogoče še preko televizije klepetati s prijatelji preko klepetalnice, spremljanje videokonference nakupovati bo možno življenske potrebščine, uporabljati bo možno tudi spletno bančnišvo. Pri športnih dogodkih bo možno, da si bo uporabnik sam izbral zorni kot ogleda; torej bo na izbiro več kamer [18]. Najboljše izmed vsega pa je to, da bo možno vse skupaj upravljati preko brezžične tipkovnice (ali daljinskega upravljalca) kar iz naslonjača.
=PRIMERI POTENCIALNIH VSEBIN UPORABE IN FINANČNO POSLOVANJE=
Vedno več se pojavlja podjetij, naprav in programskih aplikacij ki nam omogočajo interaktivno televizijo. Eno izmed teh je Apple. Apple je že napovedal da bo izdelal napravo v velikosti knjige, ki naj bi izšla proti koncu leta 2007. Ta naprava bo priključena na klasičen TV sprejemnik, omogočala pa nam bo da bomo lahko k sebi prenesli filme in glasbo, ki bo po naši izbiri. Vse skupaj bomo kasneje lahko predvajali na TV sprejemniku. Torej tako rekoč bo naš klasični televizor postal interaktivni, saj bo iz pasivnega gledalca naredil aktivnega. Prav tako je Apple že izdelal aplikacijo iTunes, ki nam preko računalnika omogoča, da kupujemo in k sebi prenesemo filme in glasbo po svoji želji. Sedaj pa želijo vse to združiti in narediti napravo, ki nam bo tako rekoč omogočala interaktivno televizijo [14]. Seveda je pri Apple-u še vedno največji problem cena posnetkov, saj zaenkrat stanejo filmi in glasba, ki jih prenesemo k sebi enako ali pa celo dražje kot da če bi kupili originalni medij. Ravno zato se podjetja in ustvarjalci trudijo in dogovarjajo z filmsko industrijo, da bi morali biti filmi, ki bi jih gledali preko interaktivne televizije cenejši kot zgoščenke CD ali DVD. Namreč s tem, da bi bili avdio in video posnetki poceni, bi tudi zmanjšali nelegalno kopiranje in prenašanje vsebin, ki na nekakšen način ogroža interaktivno televizijo.
Glavna slabost interaktivne tehnologije je, da sta sama namestitev in vzdrževanje kar precej draga, tako za uporabnika kot za operaterja. Stroški operaterja bi naj na enega uporabnika znašali 1500USD, prihodki pa samo 30USD [17].
Seveda je možno s pomočjo ITV-ja tudi zaslužiti. Na primer s prodajo avdio in video vsebin, interaktivno trgovino in pa seveda s klasično metodo – z oglaševanjem. Kako bo pa s tem pri ITV-ju, če bo uporabnik sam izbiral vsebino? Iz prakse in izkušenj je razvidno, da je vedno bolj pogostejša metoda »vsiljevanja« oglasov. Pred vsakim filmom, ki si ga bomo ogledovali se bo prikazal krajši oglas (tako kot je to v kinu). S prodajo avdio in video vsebin je seveda mišljena licenca za ogled oziroma za poslušanje, ki pa ima svoj tako imenovan rok veljavnosti. Vsebino, ki smo jo zakupili si lahko ogledamo ali poslušamo omejeno krat ali pa samo v določenem času.
Plačevanje za opravljen nakup je podobno kot če bi kupovali v spletni trgovini, torej klasični prenos med računi preko spletne banke, plačilo po prevzemu blaga, preko mobilnega telefona, itd. Nekateri ponudniki ITV storitev ponujajo kredit, poseben račun na katerega si uporabnik nakaže denar in kasneje z njim tudi razpolaga; podobno kot pri stavah.
=RAZISKAVA=
ITV je najbolj razširjena v Združenih državah Amerike, kjer so že vsi večji ponudniki vpeljali omenjeno storitev.
V Sloveniji prave interaktivne televizije še ni, se pa operaterji komunikacijskih omrežij temu približujejo; nekateri imajo namreč možnost uporabe nekaterih funkcij ki jih nudi ITV. V Sloveniji nudi nekatere od teh storitev podjetje SiOL z njihovo storitvijo SiOL TV, v zadnjem času pa seveda tudi nekateri drugi (kot. T-2). Na tujem področju (predvsem v ZDA) pa AOL, Apple, Comcast, itd. Z interaktivno TV je opremljena večina sodobnih poslovnih hotelov (tudi po Evropi), saj s tem omogočajo gostom dostop do vseh prednostih ki jih ponuja ta tehnologija [15].
Priključitev na obstoječi ITV sistem je možna, če nam to omogoča infrastruktura in če je to omogočeno s strani našega ponudnika klasične televizije.
Večina IT uporabnikov, kadar sliši pojem »interaktivna televizija« pomisli na internetno TV oziroma gledanje televizije preko računalnika, kar pa ni isto. Ta pojem si namreč zaradi novosti in nerazširjenosti te tehnologije marsikdo napačno razlaga. Vsekakor pa IT uporabniki poznamo nekatere prednosti ki jih ponuja ITV. Predvsem video na zahtevo, možnost snemanja videa in igranje raznih iger. Najbolj zanimive pa so predvsem vsebine in storitve ki niso plačljive.
Strokovnjaki na področju informacijskih tehnologij v večini dobro poznajo ta pojem, in če bi imeli možnost jo uporabljati bi izkoristili prednosti.
=ZAKLJUČEK=
Glede na hitrost razvoja komunikacijskih omrežij lahko ITV v kratkem pričakujemo tudi pri nas. Ali bomo prednosti, ki nam jih nudi izkoriščali, pa je odvisno od nas samih, glede na to koliko nam je televizija sploh všeč.
=LITERATURA=
1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Interaktivna_televizija</br>
2. http://www.whitedot.org/issue/iss_story.asp?slug=shortSpyTV</br>
3. http://www.itvdictionary.com/itv.html</br>
4. http://www.allin.com/Practice/interactivemedia/IM+Solution+Offerings/Technology.htm</br>
5. Edward M. Schwalb: Hanbook ITV: Technologies and Standards</br>
6. http://www.siol.tv </br>
7. http://www.filmofil.com/index.php/id/692/Digitalna_distribucija </br>
8. http://interactivepr.blogspot.com/2006/11/interactive-promotion-report.html </br>
9. http://www.panam.edu/dept/videoresources/docs/StrategiesDistanceLearning.doc </br>
10. http://www.ltfe.org/pdf/Pomen_interneta_za_int_TV.pdf </br>
11. http://seattletimes.nwsource.com/html/businesstechnology/2003255299_webapple12.html </br>
12. http://www.filmofil.com/index.php/id/692/Digitalna_distribucija </br>
13. http://www.apple.com/itunes/affiliates/download/?itmsUrl=itms%3A%2F%2Fax.phobos.apple.com.edgesuite.net%2FWebObjects%2FMZStore.woa%2Fwa%2FviewPodcast%3F%26%26ign-mscache%3D1</br>
14. http://www.apple.com/appletv/ </br>
15. Golja Mitja: »Interaktivna televizija«: http://www.ltfe.org/pdf/Interaktivna_televizija.pdf</br>
16. Konstantinos Chorianopoulos*, Diomidis Spinellis: User interface development for interactive television: extending a commercialDTV platform to the virtual channelAPI</br>
17. The Economist, 12. avgust 2000</br>
18. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews%2F&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=106948</br>
19. http://de.wikipedia.org/wiki/Videorekorder</br>
 
 
 
 
==Zunanje povezave==