Afriški gozdni slon: Razlika med redakcijama

Drugače pa afriški slon vsak dan potrebuje in tudi poje 200 kilogramov krme in 80 do 100 litrov vode v vsaj šestih obrokih;v ujetništvu v živalskem vrtu slon ne poje več kakor 100 kilogramov krme, seveda dopolnjene s korenjem, sadjem in zelenjavo. Pripomnimo lahko tudi, da divji slon, ki se hrani z žilavim zelenjem, porabi le polovico omejene količine: 44 do 48 odstotkov je izloči. Zato je tudi tako neznansko koristen, kajti semenje iz snovno in količinsko bogatega blata požene poganjke in slon tako trosi in širi številne vrste. Povzroča pa tudi veliko razdejanje na pašnikih, kajti pomendra in uniči še veliko več, kakor popase. Pohod slonov afriško njivo buč ali bombaža ima lahko grozljive posledice. Sloni ruvajo rastline, jih mendrajo, razmetavajo. V savani ali redkem gozdu izpuljena drevesa, s katerimi so sloni poskušali visoko rastoče poganjke ali sadeže, in uničena, olupljena debla, polomljene veje, po dolgem preklana drevesa včasih spominjajo na puščavsko pokrajino, tla pa so pomendrana in izsušena. Slon potrebuje tudi vrsto mineralnih snovi, ki jih v rastlinah pogosto ne najde. Za takimi snovmi je rilo več pokolenj slonov in z velikanskimi okli izkopalo hodnike, visoke včasih tudi do štiri metre, prave kamnolome ali rudnike, iz katerih so živali nenehno črpale vodo. Odvisnost od velikih količin vode, ki jo sloni nujno potrebujejo za preživetje, pojasni selitve živali za hrano in njihovo veliko občutljivost za hitre podnebne spremembe.