Zgodovina železnice v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Peterlin (pogovor | prispevki)
Peterlin (pogovor | prispevki)
Vrstica 102:
 
===Sotelska proga (1956-1960)===
Zamisel o železniški progi, ki bi po dolini [[Sotla|Sotle]] povezala [[Brežice]] z [[Rogatec|Rogatcem]], segajo že v čas pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Junija [[1912]] je bila imenovana komisija za določitev trase, njeno delo pa je prekinila vojna. Ponovno je progo leta [[1936]] uvrstilo v program jugoslovansko železniško ministrstvo, vendar pa zaradi izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ni prišlo do njegove izvedbe. V tretje je bila proga uvrščena v program razvoja železniškega omrežja po vojni, pri čemer se je načrtovalo izgradnjo odseka od [[Savski Marof|Savskega Marofa]] do [[Kumrovec|Kumrovca]] v letu [[1956]]. Po izgradnji tega odseka je postalo aktualno vprašanje podaljšanja proge in njene priključitve na progo Maribor-Zidani most. Ambiciozni načrti so vključevali izgradnjo dvokilometrskega predora pod [[Boč (gora)|Bočem]]em in priključitev v [[Poljčane|Poljčanah]] ali celo v Pragerskem. Na koncu je obveljala cenejša različica, zgrajena leta [[1960]], ki se je v [[Stranje|Stranjah]] priključila na progo [[Grobelno]]-[[Rogatec]]-[[Krapina]].
 
Potrebo po progi po sotelski dolini so v času gradnje ekonomsko argumentirali s skrajšanjem poti med Zagrebom in Mariborom in gospodarskim razvojem sotelske doline, obenem pa je bila proga Grobelno-Krapina z do 26‰ vzpona prestrma. Prav slednji vzpon pri [[Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]] so z rekonstrukcijo proge omilili na 17‰. Proga, ki poteka vsega 30 km od vzporedne proge Zagreb-Krapina, ni nikoli upravičila ekonomskih pričakovanj, in je ostala bolj kot ne politični projekt, ki je železniško povezal rojstni kraj predsednika [[SFRJ]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]]. Ker trasa proge več kot petnajstkrat seka mejo med Slovenijo in Hrvaško, je leta 1991 dodatno težavo prinesel razpad Jugoslavije. [[Slovenske železnice]] izvajajo redni promet med Celjem in [[Železniški mejni prehod Imeno|železniškim mejnim prehodom Imeno]], do koder poteka trasa izključno po ozemlju Slovenije, rednega mednarodnega prometa na progi pa ni.