Zgodovina železnice v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Peterlin (pogovor | prispevki)
Peterlin (pogovor | prispevki)
Vrstica 45:
Z izgubo ozemelj v severni Italiji se je geostrateški položaj za Avstrijo precej spremenil in pokazala se je potreba po pomorski vojni bazi. Puljski zaliv na koncu [[Istra|istrskega]] polotoka je imel naravne danosti za takšno oporišče, težava pa je bila v tem, da je bil [[Pulj]] 140 km oddaljen od železnice Dunaj-Trst in praktično dostopen le po morju, kar je predstavljalo velike težave pri dovozu potrebnega materiala. Čeprav segajo prve pobude za železniško povezavo Pulja z zaledjem že v leto [[1863]], pa je vlada šele marca [[1873]] sprejela zakon o državnem poroštvu za gradnjo istrske železnice. Zaradi [[Borza|borznega]] zloma maja istega leta za dela ni bilo zanimanja s strani zasebnega kapitala, in država se je gradnje lotila v lastni režiji. [[17. december|17. decembra]] 1873 se je v [[Pazin]]u začela gradnja »Istrske državne železnice« (''Istrianer Staatsbahn'', IStB). 172,3 km proge so zgradili v nepolnih treh letih in jo otvorili [[20. september|20. septembra]] [[1876]]. Progo je do leta [[1884]], ko so jo vključili v sistem Cesarsko-kraljevih državnih železnic, upravljala Družba južne železnice.
 
Proga ima značilnosti gorske proge, saj se od morske obale dvakrat povzpne na višino 530 metrov nad morjem; najvišjo točko (539 m) doseže na razvodnici pri [[Rodik]]u, pred Pazinom pa ima kilometer dolg predor. Prvotno zgrajena proga je imela dva kraka: pri [[Kanfanar]]ju se je odcepil krak proti [[Rovinj]]u. Skoraj 30 km dolga lokalna proga je bila ukinjena in demontirana leta 1966. Po drugi strani pa je bil po drugi vojni dograjen 54 km dolg krak od [[Lupoglav]]a do premogovnika [[Raša]]. Izkoriščanje premogovnika je bilo težavno, saj so premog najprej vozili po 7 km dolgi ozkotirni progi od premogovnika do separacije v [[Štalije|Štalijah]] v raškem zalivu, ga tam naložili na ladje in ga na Reki spet preložili na železnico. Povezava premogovnika z normalnotirno železniško povezavo je transport znatno poenostavila. Pripravljalna dela so se začela junija [[1948]], proga pa je bila odprta za tovorni promet [[30. december|30. decembra]] [[1951]], [[29. november|29. novembra]] [[1959]] pa še za potniški promet. Razpad [[SFRJ]] leta [[1991]] je odrezal istrsko železnico od preostalega železniškega omrežja [[Hrvaška|Hrvaške]], ki tako služi pretežno lokalnemu prometu, le en vlak dnevno pa povezuje [[Buzet]] z Divačo.
 
==Bohinjska proga Beljak-Trst (1906)==