'''Preperevanje''' je proces razpadanja [[kamnine|kamnin]] pod vplivom [[atmosfera|atmosferskih]] pojavov in humusnih[[humus]]nih [[kislina|kislin]]. Poteka v vrhnjih predelih [[zemeljska skorja|zemeljske skorje]] in tako na tistih predelihtam povzroča nastajanje prepereline oziroma eluvija[[eluvij]]a ter nadalje prsti[[prst]]i. Preperevanje je proces nastajanja prepereline brez premikanja in ga je zato potrebno ločevati od [[erozija|erozije]], ki je premikanje in razpadanje kamnin pod vplivom [[voda]], ledu[[led]]u, [[vlaga|vlage]] in težnosti[[težnost]]i.
Proces preperevanja je sestavni del [[kamninski krog|kamninskega kroga]] in je kot tako nič drugega od prilagajanja kamnin novim razmeram na [[zemeljsko površje|površju Zemlje]], saj tu nastopijo drugačen [[pritisk]] ter [[temperatura|temperature]] kot v notranjosti zemeljske skorje. Preperevanje je zato mogoče obravnavati kot od [[metamorfizem|metamorfizma]] (nastajanje [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamnin]]) nasproten postopek. [Natek] Preperevanje je pomembno za nastanek prsti in posledično tudi za človeka[[človek]]a. Tip prsti je odvisen od matične kamnine: odob pretvorbi le ene kamnine v prst bo tej v mnogo primerih katere izmed za npr. rodovitnost pomembnih snovi, zato je za pridobivanje rodovitne prsti zaželena mešanica kamnin, kakršna je [[ledenik|ledeniška]] [[sedimentna kamnina]].
Različne postopke preperevanja je mogoče ločiti v dve osnovni kategoriji, tj. [[mehansko preperevanje|mehansko]] in [[kemično preperevanje]]. Prvo pomeni razpadanje kamnin brez spremembe njihove kemijske substance. V glavnem se dogaja zaradi temperaturnih sprememb, zavoljo katerih se kamnine raztezajo in krčijo ter zato razpokajo in omogočijo dostop vode v notranjost, ta pa ob zamrzovanju poskrbi za tretje kamnine. Povzročitelj mehanskega preperevanja pa so tudi npr. [[korenine]] rastlin. Takšno preperevanje je zlasti opaziti na brez rastlinske odeje zavarovanih predelih površja [[Zemlja|Zemlje]]: v puščavah[[puščava]]h, [[visokogorje|visokogorju]], [[polarno območje|polarnih krajih]] in na golem krasu[[kras]]u. Kemično preperevanje pa pomeni snovno razpadanje kamnin na manjše dele. Glavni dejavnik je tekoča voda s kislinami[[kislina]]mi, zlasti [[ogljikova kislina|ogljikovo]]. Sicer pa h kemičnemu preperevanju pripomorejo tudi [[kisik]] v zraku[[zrak]]u in kisline v humusu[[humus]]u, pa [[alge]] in [[lišaji]] na površju kamnin ter [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] (slednji način preperevanja nekateri viri ločujejo v od kemične skupine ločeno [[biološko preperevanje]]). Tudi krti[[krt]]i in deževniki[[deževnik]]i imajo svoj pomen zaradi prepuščanja [[atmosfera|atmosferskih]] vplivov pod površje s svojim ritjem.
