Zgodovina železnice v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Peterlin (pogovor | prispevki)
Peterlin (pogovor | prispevki)
Vrstica 36:
 
==Proga Pivka-Reka (1873)==
Družba južne železnice se je v koncesijski listini iz leta [[1858]] zavezala k izgradnji proge do [[Reka, Hrvaška|Reke]], če država krije tretjino gradbenih stroškov za spodnji in zgornji ustroj proge. S porazom v [[avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]] leta [[1866]] in izgubo ozemelj v severni Italiji je naraslo zanimanje avstrijske vlade, da bi poleg Trsta prometno povezali še kakšno pristanišče na Jadranu. Uvedba [[dualizem|dualizma]] in preoblikovanje v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] leto pozneje, ko je ogrska stran predstavila svoj prometno-politični program, je stvar še pospešila. S sporazumom leta [[1869]] se je Družba južne železnice v zameno za ugodno posojilo obvezala, da [[1. julij]]a [[1872]] obenem s povezavo odrezanega odseka tirolskih železnic med Bolzanom in Kufsteinom s koroškimi železnicami izgradi tudi železniško povezavo z Reko. Ker je bilo v interesu Družbe južne železnice ohranitev monopolnega položaja tržaškega pristanišča, z gradnjo proge proti Reki ni hitela in je bila končana dve leti za koroško-tirolsko povezavo. Šele napredovanje proge z ogrske strani proti Reki je družbo naposled primoralo, da je progo dokončala. Za promet je bila odprta [[25. junij]]a [[1873]], vsega štiri mesece pred progo [[Karlovac]]-Reka, odprto [[23. oktober|23. oktobra]] istega leta.
 
Proga med [[Pivka|Pivko]] (tedaj Sv. Peter) in Reko je dolga 54,4 km in poteka prek kraškega terena s številnimi useki in nasipi, od katerih je najvišji visok 52 m. Na progi so trije predori, najdaljši med njimi je dolg 624 m.
 
Proga med Pivko in Reko je bila obenem z odsekom med Sežano in Postojno leta [[1938]], v času, ko sta bili progi pod italijansko upravo, elektrificirana po sistemu [[istosmerni tok|istosmernega toka]] z napetostjo 3000 [[volt|V]]. Za oskrbo z električno energijo je bila na [[Soča|Soči]] zgrajena [[hidroelektrarna Doblar]] ter daljnovodi do Opčin, Pivke in [[Matulji|Matuljev]] nad Reko, kjer so oskrbne postaje.
 
==Istrska proga Divača-Pulj (1876)==