Časovno se s pojavom kisika[[kisik]]a v [[atmosfera|atmosferi]] ujema z razvojemrazvoj prvih oblik naprednega [[enoceličarji|eno-]] in dvoceličnega[[večceličarji|večceličnega]] življenja. V tem času se pojavi tudi prva [[simbioza]], med mitohondriji[[mitohondrij]]i in kloroplasti[[kloroplast]]i ter njihovimi gostitelji. Kljub vzponu tovrstnih oblik življenja se je v tem času še naprej nadaljeval razvoj stromatolitovprimitivnejših v času arhaika nastalih [[stromatolit]]ov, ki so prav v proterozoiku dosegli svoj višek.
Proterozoik je vse do druge polovice [[20. stoletje|20. stoletja]] veljal za zadnje zemeljsko obdobje brez življenja, saj so bili tedaj znani le fosili[[fosil]]i iz kambrijskih[[kambrij]]skih oziroma poproterozoičnih kamnin. Ko so kasneje v globljih plasteh (v kamninah iz proterozoika) našli fosilne ostanke živali, naj bi se meja proterozoika praviloma premaknila globlje v [[zgodovina Zemlje|zgodovino Zemlje]], a je do danes v strokovnih krogih ostala ista, tj. na spodnjem robu kambrija oziroma pred 542 milijoni let.
