Jože Zupančič (ravnatelj): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ghdf23e (pogovor | prispevki)
članek razširjen, v prihodnosti bom ga še bolj razširil
Ghdf23e (pogovor | prispevki)
Vrstica 22:
Dolga leta je poučeval [[geografija|geografijo]]. V letih njegovega vodenja šole je maturiralo čez 5000 dijakov. Pri vračanju [[gimnazija|gimnazije]] je imel velik vpliv, saj je kot predsednik Strokovnega sveta za družboslovje sooblikoval sedanji predmetnik in učne načrte gimnazij (ki pa so bili leta [[1990]] manj obsežni kot danes). Profesor Jože Zupančič je tudi utemeljeval ustanovitev klasičnih, športnih in glasbenih oddelkov v [[Slovenija|Sloveniji]].
 
Leta [[1990]] je bil na neposrednih volitvah izvoljen za DPZ občinske skupščine Celje ter za delegata Zbora združenega dela Skupščine republike Slovenije. Obe dolžnosti je opravljal nepoklicno, v Celju pa je aktivno sodeloval na večini sej.
Po njegovem predlogu so ukinili predmete [[samoupravljanje s temelji marksizma]], osnove [[tehnična vzgoja|tehničnega praktikuma]] ter [[obramba in zaščita|obrambo in zaščito]] ter jih nadomestili z več [[jezikoslovje|jezikovnimi]] in [[naravoslovje|naravoslovnimi]] predmeti. Jože Zupančič je bil med drugim tudi vodja skupine pri novem predmetniku gimnazije.
 
[[Zbor združenega dela|Zboru združenega dela]], ki so ga sestavljali delegati iz gospodarstva, šolstva, kulture, sociale, zdravstva, kmetijstva, obrti, [[Državni organ|državnih organov]], družbenopolitičnih organizacij in predstavnik vojske, je kot zadnji predsedoval Jože Zupančič, ki je tudi vodil slavnostno spominsko zasedanje.
 
V Ljubljani je že prvi dan zasedanja Zbora združenega dela dal pobudo za ustanovitev poslanskega kluba neodvisnih. Postal je prvi predsednik neodvisnih in pripravil vse akte za uspešno delo. Klub je imel v tem mandatu zaradi velikega števila članov (26) velik vpliv na dogajanje v celotnem parlamentu. Ko je bil Jože Zupančič izvoljen za predsednika Zbora združenega dela, je prepustil predsedovanje kluba sodelavcem, kljub temu pa je v klubu ostal nesporna avtoriteta; brez njegovega mnenja ni bilo sprejeto nobeno stališče.
 
Jože Zupančič je bil izvoljen še za predsednika Odbora za šolstvo in šport, imenovan je bil za člana Odbora za svetovni kongres in bil je predstavnik skupščine v Svetu RTV.
 
Kot predsednik ZZD je sodeloval pri pripravi sej, udeležil se je vseh usklajevalnih sestankov predsedstva skupščine in sestankov z Izvršnim svetom. Z Izvršnim svetom je imel odlične stike; večino njegovih predlogov so sprejeli. Izvedba sprejetja ustave, dokumentov za plebiscit in osamosvojitev, lastninjenje, področni zakoni in celoten prehod na nove demokratične razmere, so se izvedli najprej v ZZD. Zupančič je vodil 57 sej zbora in 13 skupnih zasedanj vseh treh zborov.
 
Jože Zupančič je bil tudi predsednik Odbora za šolstvo in šport; vodil je vse seje. Vse predloge Odbora so vsi trije zbori tudi sprejeli.
 
Zupančič je takoj, ko mu je potekel mandat v ZZD, odstopil kot član Sveta RTV. Po letu 1995 Jože Zupančič ni ve sodeloval v političnih javnih institucijah.
 
Po njegovem predlogu so ukinili predmete [[samoupravljanje s temelji marksizma]], osnove [[tehnična vzgoja|tehničnega praktikuma]] ter [[obramba in zaščita|obrambo in zaščito]] ter jih nadomestili z več [[jezikoslovje|jezikovnimi]] in [[naravoslovje|naravoslovnimi]] predmeti. Jože Zupančič je bil med drugim tudi vodja skupine pri novem predmetniku gimnazije, on pa je v Sloveniji v šole spet uvedel latinščino.
 
==Dosežki, priznanja in nagrade==