Wikipedija

Cerkev sv. Barbare, Blatno: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
dp
Vrstica 1:
'''Cerkev svetesv. Barbare''' vna [[Piršenbreg]]u je [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliška]] podružnična [[cerkev (zgradba)|cerkev]], kiin jespada bila prvič omenjena letapod [[1657Župnija Pičece|Župnija Pišece]].
 
Cerkev se nahaja na najvišjem griču (289 [[mnm]]) v vasi [[Piršenbreg]] in je vidna daleč na okoli. Tudi razgled iz griča, ki je na severni strani poraščen z gozdom, sega proti jugu vse do [[Gorjanci|Gorjancev]] onstran [[Brežiško polje|Brežiškega polja]]. Takoj pod cerkvijo se nahaja nekaj hiš ter [[hram]]ov z [[vinograd]]i. Cerkev je postavljena tako, da je njena ladijska os natančno poravnana v smeri vzhod-zahod. [[Zvonik]] se nahaja na zahodni strani, [[zakristija]] pa je prislonjena na južno stran.
Iz napisa na portatilu na stranskem [[oltar]]ju lahko razberemo, da je cerkev obstajala vsaj že leta [[1657]]. Zidana je iz kamna in je obokana. Dolga je 14 m, široka 5 m, visoka pa 3 m (notranje mere). Ima dva [[Oltar|oltarja]]: velikega ter stranskega. Glavni oltar je primer t.i. [[Zlati oltar|zlatih oltarjev]] iz 17. stoletja. Značilen je po rezani podobi [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] v sredini, [[Sveta Katarina|sv. Katarine]] na desni in [[Sveta Marjeta|sv. Marjete]] na levi strani. Nekoliko višje se nahaja podoba [[Sveti Boštjan|sv. Boštjana]] in [[Sveti Peter|sv. Petra]], na sredini na vrhu pa je podoba [[Sveti Križ|sv. Križa]], pod katerim sta podobi [[Devica Marija|Žalostne Matere Božje]] ter [[Marija Kleopa|Marije Kleope]]. Stranski oltar vsebuje podobo Lurške matere božje, na eni strani kip [[Sveti Valentin|sv. Valentina]] na drugi pa [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza]]. Vrh oltarja je podoba sv. Antona s štirimi angeli. Cerkev je bila v letih od [[1987]] do [[1993]] obnovljena. Prav tako je bila urejena dovozna pot, škarpa z ograjo ter zunanja osvetlitev cerkve.▼
 
▲Iz napisa na portatilu[[portatil]]u na stranskem [[oltar]]ju lahko razberemo, da je cerkev obstajala vsaj že leta [[1657]]. ZidanaPosvečena je [[Sveta Barbara|sveti Barbari]], zavetnici [[rudar]]jev, kar po vsej verjetnosti kaže na sočasno pridobivanje [[premoga]] v streljaj oddaljenem [[Rudnik Globoko|rudniku Globoko]], katerega obratovanje sicer po doslej znanih podatkih ni datirano v tako zgodnjo dobo. Cerkev je zidana iz kamna in je na vzhodu konično zaključena, sicer pa enoladijska, banjasta in obokana s sosvodnicami. Dolga je 14 mmetrov, široka 5 mmetrov, visoka pa 3 mmetre (notranje mere). Korni zaključek z zvonikom kaže na kasnejšo izpeljanko izvirne rešitve, kakršno ima [[Cerkev sv. Križa, Dednja vas|cerkev sv. Križa]] v [[Dednja vas|Dednji vasi]]. Ima dva [[Oltar|oltarja]]: velikega- glavnega ter stranskega. Glavni oltar je primer t.i. [[ZlatiZlat oltar|zlatih rezljanih oltarjev]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]]. Značilen je po rezani podobi [[Sveta Barbara|sv.svete Barbare]] v sredini, [[Sveta Katarina|sv.svete Katarine]] na desni in [[Sveta Marjeta|sv.svete Marjete]] na levi strani. Nekoliko višje se nahaja podoba [[Sveti Boštjan|sv.svetega Boštjana]] in [[Sveti Peter|sv.svetega Petra]], na sredini na vrhu pa je podoba [[SvetiKrščanski Križkriž|sv.svetega Križa]], pod katerim sta podobi [[Devica Marija|Žalostne Matere Božje]] ter [[Marija Kleopa|Marije Kleope]]. StranskiOlje na platno je iz 2. polovice [[18. stoletje|18. stoletja]]. Iz istega časa je tudi rezljani leseni stranski oltar vsebuje[[Devica podoboMarija|Device LurškeMarije]] materena božjejužni strani. Vsebuje Marijino podobo na sredini, na eni strani kip [[Sveti Valentin|sv.svetega Valentina]], na drugi pa [[SvetiApostol Janez Evangelist|sv.svetega Janeza]]. Vrh oltarja je podoba sv.[[Sveti Anton|svetega Antona]] s štirimi angeli. Cerkev je bila v letih od [[1987angel]] do [[1993]] obnovljena. Prav tako je bila urejena dovozna pot, škarpa z ograjo ter zunanja osvetlitev cerkvei.
 
Po ustnem pričevanju naj bi bil zvonik nekoč lesen in naj bi stal na vzhodni strani. Tudi zakristija naj bi se nekoč nahajala na drugi, to je severni strani cerkve.
 
Cerkev je bila v letih od [[1987]] do [[1993]] obnovljena. Narejena je bila nova fasada, bakrena streha na [[zvonik]]u ter celotno ostrešje na cerkveni ladji in [[Zakristija|zakristiji]]. Dokupljena sta bila dva [[zvon]]ova (sedaj so trije) ter urejena elektrifikacija le-teh. Obnovljena je bila tudi notranjost cerkve. Staro razsuto škarpo je zamenjala na novo pozidana škarpa, ki je dobila tudi novo ograjo. Poleg tega je bila urejena še dovozna pot ter zunanja osvetlitev cerkve.
 
[[Maša|Maše]] so vsako nedeljo ob 9. uri. V cerkvi poteka tudi [[verouk]] za učence območja [[Krajevna skupnost Globoko|Krajevne skupnosti Globoko]].
 
== Galerija ==
Vrstica 9 ⟶ 17:
Slika:Cerkev Svete Barbare Piršenbreg.jpg
</gallery>
 
== Viri ==
* [[Krajevni leksikon Slovenije]], Knjiga 3, [[DZS]], [[Ljubljana]], [[1976]]. {{COBISS|ID=18172417}}
 
== Glej tudi ==
* [[Župnija Pišece]]
* [[Seznam cerkva v Sloveniji]]
* [[Kapelice, znamenja in križi v Župniji Pišece]]
 
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_sv._Barbare,_Blatno«