Redakcija: 10:18, 18. maj 2007 uredi Vinazza (pogovor \| prispevki) 68 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:23, 18. maj 2007 uredi razveljavi Vinazza (pogovor \| prispevki) 68 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 23: V bazenu Colonnata (bacino di Colonnata) se nahajajo kamnolomi: Bacchiotto (1), Calagio (2), Gioia(3), Fossa Ficola (4), Fossacava (5), Tartone (6) in Scalocchilla (7). V bazenu Miseglia (bacino di Miseglia) so: Bocca di Canalgrande (8), Vara (9), Calangrande (10), La Tagliata (11), Fantiscritti (12) in Monte Strinato (13). V bazenu Torano (bacino di Torano) pa se nahajajo: Crestola/2 (14), Crestola/3 (15), Polvaccio (16), Mandria (17) in Pescina (18). Na tem območju carrarskega kompleksa se pojavljajo različni tipi carrarskega marmorja, ki so primerni za različne izdelke (npr. arhitektonski elementi, reliefi, kipi, sarkofagi, tlaki, obloge,...). Na makroskopski ravni je glavna razlika med tukajšnimi marmorji barva, sicer pa sta glavna tipa bel in sivkasto marmor. ==Delavnice in izdelki== Vrstica 31 ⟶ 29: Kamen so lomili s pomočjo različnih orodij. V carrarskih kamnolomih so največ uporabljali kladivo (''malleus''), kladivce (''malleolus''), kladivo s konicama na obeh straneh (''vacena'') ter kladivo v obliki paralelepipeda. Glej sliko. Takšna orodja so uporabljali tudi v drugih rimskih kamnolomih. S pomočjo najdenih orodij, izdelkov in predvsem polizdelkov arheologi prepoznavajo delavnice (''officinae''). Dobro poznana delavnica tu je na gori Strinato. Najpogostejši polizdelki ki jih najdemo so kapiteli stebrov različnih oblik z napisom (''notae lapicidinarum''), baze stebrov, bloki v obliki paralelepipeda z napisom ter na pol obdelani bloki brez napisa. Številni končni izdelki dokazujejo na obstoj delavnic, ki so izdelovale tudi predmete npo želji naročnikov. ▼ V antiki je bilo v carrari več delavnic. Zagotovo vemo za: Gioia, Fossa Ficola, Fossacava, Scalocchiella, Bocca di Canalgrande in Monte Strinato. ▼ ▲Najpogostejši polizdelki ki jih najdemo so kapiteli stebrov različnih oblik z napisom (''notae lapicidinarum''), baze stebrov, bloki v obliki paralelepipeda z napisom ter na pol obdelani bloki brez napisa. Številni končni izdelki dokazujejo na obstoj delavnic, ki so izdelovale ~~tudi~~ predmete ~~npo~~po želji naročnikov. Pomembnen del odkrivanja dogajanja v kamnolomih pa predstavljajo napisi, ki jih najdemo tako na izdelkih, polizdelkih kot tuda na stenah kamnolomov. Napise so vklesali s šilom, imena so okrajšali, številke pa so bile v večini rimske. V Carrari je veliko napisov, ki kažejo na imperialno last. Številne kratice omenjajo cesarja, upravitelja kmanoloma, sužnja ali osvobojenca. Skratka, osebo, ki je imela določeno zadolžitev pri proizvodnji marmorja. Seveda srečamo med napisi tudi napise s številkami, ki kažejo na število izdelkov. Epigrafski viri potrjujejo obstoj carrarskih kamnolomov med 1. stol. p.n.št. ter vsaj do 3. stol.n.št. ▼ ▲V antiki je bilo v ~~carrari~~Carrari več delavnic. Zagotovo vemo za: Gioia, Fossa Ficola, Fossacava, Scalocchiella, Bocca di Canalgrande in Monte Strinato. ▲Pomembnen del odkrivanja dogajanja v kamnolomih pa predstavljajo napisi, ki jih najdemo tako na izdelkih, polizdelkih kot ~~tuda~~tudi na stenah kamnolomov. Napise so vklesali s šilom, imena so okrajšali, številke pa so bile v večini rimske. V Carrari je veliko napisov, ki kažejo na imperialno last. Številne kratice omenjajo cesarja, upravitelja kmanoloma, sužnja ali osvobojenca. Skratka, osebo, ki je imela določeno zadolžitev pri proizvodnji marmorja. Seveda srečamo med napisi tudi napise s številkami, ki kažejo na število izdelkov. Epigrafski viri potrjujejo obstoj carrarskih kamnolomov med 1. stol. p.n.št. ter vsaj do 3. stol.n.št.

Carrarski marmor: Razlika med redakcijama