Redakcija: 10:14, 18. maj 2007 uredi Vinazza (pogovor \| prispevki) 68 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:18, 18. maj 2007 uredi razveljavi Vinazza (pogovor \| prispevki) 68 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 18: Ko pride na oblast rimski cesar Avgust (27 p.n.št - 14 n.št) carrarski kamnolomi niso več v privatni lasti. Zagotovo so v imperialni lasti s prihodom cesarja Tiberija (14 - 37) na oblast. S svojim zakonom o izkoriščanju in rudarjenju (''ius metallorum'') je ustvaril monopol nad kamnolomi v rimskem imperiju in tako tudi nad carrarskimi kamnolomi. Pomembnost carrarskih kamnolomov odseva tudi število piscev, ki jih omenjajo. Npr. Strabon, Plinij Starejši, ''Stilius Italicus'', Stacij, Svetonij,... Do sedaj je znanih 18 antičnih carrarskih kamnolomov. Nadmorska višina teh kamnolomov se giblje med 320 in 715 m. Gre za tri bazene nahajališč marmorja znotraj katerih se pojavljajo ti kamnolomi. Število rimskih kamnolomov se z vsako novo raziskavo povečuje, saj so arheološke raziskave tu zelo zahtevne zaradi še danes delujočih kamnolomov. Nekateri so delno ohranjeni ali v celoti, drugih ni več. Rimske kamnolome so kot take potrdili številni arheološki podatki, v tem primeru najdbe, kot so: sledi sekanja in rezanja kamna (''caesura''), sledi šila (''subula''), motik (''upupa'') in ~~klini~~klinov (''cunei''), različna druga orodja, polizdelki in sami izdelki ter epigrafski podatki, kar predstavljajo napisi. [[Slika:Slika3.jpg\|thumb\|Bazeni nahajališč marmorja: Tartone, Miseglia in Colonatta]]▼ [[ ▲Slika:Slika3.jpg\|thumb\|Bazeni nahajališč marmorja: Tartone, Miseglia in Colonatta]] [[Slika:Topografska karta.jpg\|thumb\|Topografska karta kamnolomov v Carrari]] Vrstica 35 ⟶ 34: V antiki je bilo v carrari več delavnic. Zagotovo vemo za: Gioia, Fossa Ficola, Fossacava, Scalocchiella, Bocca di Canalgrande in Monte Strinato. Pomembnen del odkrivanja dogajanja v kamnolomih pa predstavljajo napisi, ki jih najdemo tako na izdelkih, polizdelkih kot tuda na stenah kamnolomov. Napise so vklesali s šilom, imena so okrajšali, številke pa so bile v večini ~~arabske~~rimske. V Carrari je veliko napisov, ki kažejo na imperialno last. Številne kratice omenjajo cesarja, upravitelja kmanoloma, sužnja ali osvobojenca. Skratka, osebo, ki je imela določeno zadolžitev pri proizvodnji marmorja. Seveda srečamo med napisi tudi napise s številkami, ki kažejo na število izdelkov. Epigrafski viri potrjujejo obstoj carrarskih kamnolomov med 1. stol. p.n.št. ter vsaj do 3. stol.n.št.

Carrarski marmor: Razlika med redakcijama