Carrarski marmor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 10:
== Geologija in pojavnost ==
Carrarski marmor je mlečno bele barve, včasih z rahlo modrikasto senco. Je apnenčev metamorfiziran kristal in nastaja iz kemičnih in organskih depozitov, ki jih proces metamorfizacije spremeni v majhne kristale, romboidne oblike, ki so značilni za apuansko območje. Carrarski marmor ima videz trdnega kamna. Prekrit je z naravnimi lomi, ki jih v mineralološkem žargonu imenujemo peli. Ti lomi so bili osnova za antične tehnike lomljenja kamna.
== Kamnolom ==
Prvi omenjeni antični carrarski kamnolom je Fantiscritti, ki ga je leta 1442 omenil ''Ciriacus Anconitanus''. Pomembno delo predstavlja slika Saverija Salvionija iz leta 1812 saj je prvič prikazan antični kamnolom na gori Strinato. L. Bruzza in C. Dubois sta konec 19. stol. objavila več epigrafskih virov. Prelomnico predstavljajo različne študije L. Banti, ki je antične carrarske kamnolome katalogizirala, opisala in naredila topografsko karto. Leta 1977 so začeli ta prostor tudi sistematično raziskovati. Namen raziskav je bila dopolnitev L. Banti in izdelava tipologije sledov lomljenja kamna v rimskem času, saj je rimska tehnika lomljenja kamna specifična in jo lahko ločimo od srednjeveške. V tem času začne s svojimi študijami tudi italijanski arheolog E. Dolci in je dejaven še danes.
Carrarske kamnolome so pred prihodom rimljanov izkoriščali že Etruščani in tudi ljudstva za njimi. Največ dokazov imamo za 2.in 1. stol. p.n.št. Sprva so za potrebe transporta uporabljali tukajšnje pristanišče (''portus Lunae''), leta 177 p.n.št. pa so ustanovili mesto Luni. V Luni so prevažali kamen iz številnih kamnolomov. Sprva so na saneh (''lizzatura'') vozili kamen v dolino k reki Magro, nato pa po reki do mesta Luni in nato naprej po morju.
Ko pride na oblast rimski cesar Avgust (27 p.n.št - 14 n.št) carrarski kamnolomi niso več v privatni lasti. Zagotovo so v imperialni lasti s prihodom cesarja Tiberija (14 - 37) na oblast. S svojim zakonom o izkoriščanju in rudarjenju (''ius metallorum'') je ustvaril monopol nad kamnolomi v rimskem imperiju in tako tudi nad carrarskimi kamnolomi. Pomembnost carrarskih kamnolomov odseva tudi število piscev, ki jih omenjajo. Npr. Strabon, Plinij Starejši, ''Stilius Italicus'', Stacij, Svetonij,...
Do sedaj je znanih 18 antičnih carrarskih kamnolomov. Nadmorska višina teh kamnolomov se giblje med 320 in 715 m. Gre za tri bazene nahajališč marmorja znotraj katerih se pojavljajo ti kamnolomi. Število rimskih kamnolomov se z vsako novo raziskavo povečuje, saj so arheološke raziskave tu zelo zahtevne zaradi še danes delujočih kamnolomov. Nekateri so delno ohranjeni ali v celoti, drugih ni več. Rimske kamnolome so kot take potrdili številni arheološki podatki, v tem primeru najdbe, kot so: sledi sekanja in rezanja kamna (''caesura''), sledi šila (''subula''), motik (''upupa'') in klini (''cunei''), različna druga orodja, polizdelki in sami izdelki ter epigrafski podatki, kar predstavljajo napisi.
[[
[[Slika:Topografska karta.jpg|thumb|Topografska karta kamnolomov v Carrari]]
Vrstica 32 ⟶ 34:
Najpogostejši polizdelki ki jih najdemo so kapiteli stebrov različnih oblik z napisom (''notae lapicidinarum''), baze stebrov, bloki v obliki paralelepipeda z napisom ter na pol obdelani bloki brez napisa. Številni končni izdelki dokazujejo na obstoj delavnic, ki so izdelovale tudi predmete npo želji naročnikov.
V antiki je bilo v carrari več delavnic. Zagotovo vemo za: Gioia, Fossa Ficola, Fossacava, Scalocchiella, Bocca di Canalgrande in Monte Strinato.
Pomembnen del odkrivanja dogajanja v kamnolomih pa predstavljajo
| |||