Carrarski marmor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 11:
Carrarski marmor je mlečno bele barve, včasih z rahlo modrikasto senco. Je apnenčev metamorfiziran kristal in nastaja iz kemičnih in organskih depozitov, ki jih proces metamorfizacije spremeni v majhne kristale, romboidne oblike, ki so značilni za apuansko območje. Carrarski marmor ima videz trdnega kamna. Prekrit je z naravnimi lomi, ki jih v mineralološkem žargonu imenujemo peli. Ti lomi so bili osnova za antične tehnike lomljenja kamna. 98% je iz karbonata in kalcita, 10-15% pa predstavljajo apnenčeve nečistoče, ki se med procesom metamorfizacije spremenijo v zelenkaste pasove.
== Kamnolom ==
ZGODOVINA ARHEOLOŠKIH RAZISKAV ANTIČNIH CARRARSKIH KAMNOLOMOV
Prvi omenjeni antični carrarski kamnolom je Fantiscritti, ki ga je leta 1442 omenil ''Ciriacus Anconitanus''. Pomembno delo predstavlja slika Saverija Salvionija iz leta 1812 saj je prvič prikazan antični kamnolom na gori Strinato. L. Bruzza in C. Dubois sta konec 19. stol. objavila več epigrafskih virov. Prelomnico predstavljajo različne študije L. Banti, ki je antične carrarske kamnolome katalogizirala, opisala in naredila topografsko karto. Leta 1977 pa so začeli ta prostor sistematično raziskovati. Namen raziskav je bila dopolnitev L. Banti in izdelava tipologije sledov lomljenja kamna v rimskem času, saj je rimska tehnika lomljenja kamna specifična in jo lahko ločimo od srednjeveške. V tem času začne s svojimi študijami tudi italijanski arheolog E. Dolci in je dejaven še danes.
V Carrari je delovalo in še vedno deluje več kamnolomov. Tako je že od antike dalje. Mesto Carrara je postalo znano prav po izkoriščanju marmorja v času antike in srednjega veka. Seveda so v manjših količinah kamnolome izkoriščali tudi v prazgodovini, torej pred prihodom Rimljanov. Rimljani niso zlahka osvojili tega ozemlja, saj je bilo tu ljudstvo apuanskih Ligurov. Njihove odpore in roparske pohode je leta 155 p.n.št. ustavil rimski konzul ''Marcello''. V spomin na to dejanje so mu postavili kip iz carrarskega marmorja, ki je danes shranjen v ''Museo Lunense''. Z nastankom teh kamnolomov je bilo leto 177 p.n.št. ustanovljeno pristanišče Luni, kamor so preko reke Magre tovorili marmor iz kamnolomov. Vsaj dvajset let pred ustanovitvijo mesta Luni, pa so uporabljali ''portus Lunae'' (pristanišče). Mesto Luni je bilo aktivno od 1.stol.p.n.št. do 5.stol.n.št.
| |||