Kranjska industrijska družba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
→‎Literatura: sicer dolgo, ampak manjka konec -> {{škrbina}}
IP 213 (pogovor | prispevki)
Vrstica 5:
Iznajdba [[parni stroj|parnega stroja]], ki je temeljni mejnik [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]], je močno zaznamovala tudi območja današnje Slovenije. V gospodarskem pogledu je bilo 19. stoletje čas industrializacije, ki se je v naših krajih začela s postopno opustitvijo rokodelskih oblik proizvodnje in z gradnjo prvih tovarn s strojno opremo na parni pogon. Med industrijsko revolucijo je na Slovenskem delovalo pet večjih železarskih obratov; na Jesenicah, v [[Štore|Štorah]], v [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]], na [[Prevalje|Prevaljah]] in v [[Dvor pri Žužemberku|Dvoru pri Žužemberku]]. Eno vidnejših vlog pri razvoju železarstva so imele [[Jesenice]], kjer je bil odkrit postopek za pridobivanje [[feromangan]]a v plavžu.
 
Lastniki posameznih fužinskih obratov na Jesenicah so se pred ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe hitro menjavali. Obrate na Savi so leta 1766 prevzeli Ruardi, plavške in javorniške pa si je leta 1752 pridobila rodbina Zois. Sprva so njihovi obrati doživljali hiter razcvet, a s prodorom kapitalističnega liberalizma v slovenske dežele se je to ustavilo. Gorenjske fužine so bile v primerjavi s svetovnim tehnološkim napredkom zastarele in pojavila se je potreba po njihovi posodobitvi. Ruardi in Zoisi niso imeli dovolj finančnih sredstev, zato so pomoč poiskali pri ljubljanskih bankirjih in lastnikih parnega mlina – Luckmannih. Ti so bili pripravljeni svoj kapital vložiti v posodobitev takratnih fužin na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v ustanovitev nove delniške družbe. Tako so se Lambert Karel Luckmann, ljubljanska veletrgovca Karel Kanut Holzer in Vincenc Seunig ter poslovodje Zoisovih železarn domenili, da bi v Ljubljani ustanovili delniško družbo, ki bi prevzela upravljanje industrijskih in rudarskih podjetij. [[18. september|18. septembra]] [[1869]] so jo pod imenom Kranjska industrijska družba vpisali v trgovski register, s tem pa dobila tudi vlogo tretje delniške družbe na Kranjskem. Luckmanni in Zoisi so bili prvi člani te družbe, Ruardi so se jim pridružili čez tri leta. Ob nastanku je družba združevala precej različne panoge: metalurgijo, rudarstvo, mokarstvo, koksiranje premoga, izkoriščanje in predelavo lesa, premogovništvo in hidroenergetiko.
 
==Širjenje Kranjske industrijske družbe==