Wikipedija

Ljubljanski kongres: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
nov članek
 
še dopolnjeno z deli drugega seminarja
Vrstica 1:
'''Ljubljanski kongres''' Svete alianse leta 1821 je povzdignilbil glavnodrugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto [[Kranjska|Kranjske]] za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. [[Sveta aliansa]] se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po [[Napoleon]]u. Poleg kronanih glav [[Evropa|Evrope]] in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, parade. [[Ljubljana]] je zaživela.
 
== Uradni del kongresa ==
Od 10. januarja do 22. maja [[1821]] so v Ljubljani bivali in se sestajali predstavniki Svete alianse. Kongresa so se udeležili [[Rusija|ruski]] [[car]] [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] in ruski prvi minister in državni tajnik Kapodistrias, [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[cesar]] [[Franc II. Habsburški|Franc I.]], neapeljski [[kralj]] [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinand IV.]] in [[Modena|modenski]] vladar [[Franc IV. Modenski]], poleg teh pa še ok. 500 ministrov in predstavnikov [[Francija|Francije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]], [[Prusija|Prusije]] in posameznih [[Italija|italijanskih držav]]. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, [[Klemens Wenzel Lothar von Metternich|knez Metternich]].
 
Povod za tretji sestanek Svete alianse je bila konstitucionalna [[revolucija]] v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]] junija [[1820]]. [[Absolutizem|Absolutistični]] voditelji evropskih velesil Rusije, Avstrije in Prusije so se odločili strogo ukrepati proti upornikom. Ponudili so pomoč neapeljskemu kralju Ferdinandu in po mesec in pol trajajočih sestankih (od 12. januarja do 26. februarja) pooblastili avstrijsko [[vojska|vojsko]], da obračuna z revolucionarji. Aliansa je dosegla uspeh, saj so bili neapeljski revolucionarji že 20. marca premagani. S tem se je končal prvi del kongresa, drugi del pa je obravnaval novi revoluciji v [[Piemont]]u (in jo tudi vojaško zatrl) ter v [[Moldavija|Moldaviji]] in [[Vlaška|Vlaški]] proti [[Turčija|turški]] nadvladi (ki jo je le idejno obsodil). Javnost je bila o političnem dogajanju obveščana z rednimi objavami v [[Laibacher Zeitung]].
 
Cilj Svete alianse v Ljubljani je bil dosežen in absolutistična oblast vladarjev ohranjena. Na slavnostni seji 12. maja 1821 so Avstrija, Rusija in Prusija sprejele končno deklaracijo. [[Francija]] in [[Velika Britanija]] pri sestavi in podpisu deklaracije nista sodelovali, kar kaže na vse večja nesoglasja znotraj Svete alianse. Ideje in ukrepi alianse pa so bili dolgoročno gledano zgrešeni. Niso upoštevali realne podobe takratne Evrope – prebujanja narodov, ki so se uprli [[1848]]. v t.i. [[revolucije leta 1848|pomladi narodov]].
 
== Neuradni del kongresa ==
Vrstica 16:
 
== Viri ==
* CiperleKuret, JožePrimož. »Glasbena sezona 1821 v Ljubljani«. V ''Slovenska kronika XIX. stoletja''. Ljubljana, , 2005.
* CiperleGranda, JožeStane. »Izjemna Ljubljana«. Prav tam.
* CiperleStuden, JožeAndrej. »Utrip družabnega življenja ob ljubljanskem kongresu«. Prav tam.
* Holz, Eva in [[Henrik Costa]]. ''Ljubljanski kongres 1821''. Ljubljana, 1997.
* Šenk, Vladimir. ''Kongres sveteSvete alianse v Ljubljani''. Ljubljana, 1944.
* ''Enciklopedija Slovenije'', s.v. »Ljubljanski kongres«.
* [[Ivan Tavčar|Tavčar, Ivan]]. ''Izza kongresa''. Ljubljana, 1979.
 
[[Kategorija:Diplomacija]]
[[Kategorija:PolitikaZgodovina po letihSlovenije]]
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
[[Kategorija:Ljubljana]]
[[Kategorija:Leto 1821]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_kongres«