Simon Jenko: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m slog
bistveno dopolnjeno
Vrstica 1:
'''Simon Jenko''' [''símon jénko''], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[27. oktober]] [[1835]], [[Podreča]] na [[Sorško polje|Sorškem polju]], [[Slovenija]], † [[18. oktober]] [[1869]], [[Kranj]].
{{bioslika|islike=Simon_Jenko.jpg|opis=''Simon Jenko ''|napis=''Simon Jenko ''}}
Jenko je hodil v [[osnovna šola|osnovno šolo]] v [[Smlednik]]u in obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Novo mesto|Novem mestu]] ter v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi je šel v [[Celovec|celovško]] semenišče, potem pa na [[Dunaj]] študirat [[pravo]]. Delal je kot domači učitelj. V Kranju se je zaposlil v odvetniški pisarni in pri 34-ih umrl zaradi bolezni.
 
==Osebnost in življenje Simona Jenka==
Znan je kot glavni lirik [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] med [[romantika|romantiko]] in [[realizem|realizmom]]. Prijel se ga je vzdevek »''Pesnik Sorškega polja''«.
 
Simon Jenko se je rodil kot nezakonski otrok siromašnih kmečkih staršev. V otroštvu zaradi socialnih razmer ni živel v izobilju. Prav ta socialna pripadnost pa je ena izmed pomembnih okoliščin za razumevanje Jenkovega življenja in njegove literature. Jenko je svojo šolsko pot začel na ljudski šoli v [[Smlednik]]u in v Kranju. Potem se je vpisal na gimnazijo v [[Novo mesto|Novem mestu]], tam ga je pod svoje okrilje vzel stric [[frančiškani|frančiškan]] Nikolaj. Jenkova želja je bila obiskovati gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]], a si zaradi gmotnih razmer njegova družina ni mogla privoščiti šolanja v Ljubljani. Kljub temu pa je 7. in 8. razred gimnazije opravil v Ljubljani, kjer se je ponovno srečal s prijatelji iz kranjske ljudske šole ([[Fran Erjavec]], [[Valentin Mandelc]], [[Valentin Zarnik]] idr.), s katerimi so kasneje ustanovili literarni krožek in začeli pisati ilegalni rokopisni list ''[[Vaje]]'' (1854-1855). Jenko je s pesnikovanjem začel v Novem mestu. Pesmi iz tega obdobja so bile objavljene v prvem zvezku Vaj.
== Dela ==
Znane so [[pesem|pesmi]]: ''Adrijansko morje'', ''Naprej'', ''Gori'', ''Obujenke'', ...
* cikel pesmi ''[[Obrazi]]''
* [[novela]] ''[[Tilka]]''
*novela ''[[Jeprški učitelj]]''
*[[povest]] ''[[Spomini (Simon Jenko)|Spomini]]''
 
Po končani srednji šoli se je na željo staršev in zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za študij vpisal na teologijo v [[Celovec|Celovcu]] (jeseni 1855), a se je že naslednje leto vpisal na [[Univerza na Dunaju|Univerzo na Dunaju]]. Tam je Jenko zopet pristal v družbi sošolcev iz ljubljanske gimnazije. Obnovil se je tudi literarni krožek vajevcev. Jenko je najprej študiral [[klasična filologija|klasično filologijo]], nato [[zgodovina|zgodovino]] in na koncu [[pravo]]. Na [[Dunaj]]u se je Jenko preživljal kot domači učitelj. Jeseni leta 1863 je zapustil Dunaj in se vrnil v Praše. V tem času se je zaposlil v odvetniški pisarni notarja Strgarja in tam ostal do leta 1866. Leta 1866 je absolviral pravo. Medtem je v Ljubljani tudi iskal založnika za svojo pesniško zbirko, a ni imel pretirane sreče. Naposled mu je z [[Fran Levstik|Levstik]]ovim priporočilom uspelo prepričati založnika Giotinija in tako je pesniška zbirka ''Pesmi'' izšla novembra leta 1864 (sicer z letnico 1865). Od avgusta 1866 je postal pripravnik pri odvetniku Prevcu v [[Kamnik]]u. Dotlej je na Dunaju opravil tri [[rigoroz]]e (zaključne izpite), četrtega pa mu zaradi bolezni ni uspelo. Pri odvetniku Prevcu je bil zaposlen vse do svoje smrti v Kranju.
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih pesnikov]]
* [[Seznam realističnih pesnikov]]
 
==Literarne razmere po letu 1848==
== Zunanje povezave ==
* {{Omnibus|SIMJEN}}, dela Simona Jenka
 
Čas po letu 1848, torej čas v katerem je ustvarjal tudi Simon Jenko, je bil zelo razgiban čas. Veliko vlogo pri tem je igrala [[marčna revolucija]] leta 1848 in vse posledice, ki jih je prinesla s seboj (neuspeh [[revolucija|revolucije]], [[Bachov absolutizem]], propad le-tega in začetek [[ustavnost]]i v Avstriji). V tem času se je pojavila tendenca, ki je v ospredje postavila prozo (zato so se v tem obdobju predvsem uveljavile oblike kratke proze in [[roman]]), [[poezija]] pa je imela omejeno vlogo. Glavni razlog za to je uveljavitev [[realizem|realizma]] in kasneje [[naturalizem|naturalizma]] v evropski književnosti. Vendar pa se je na slovenskem ta tendenca manifestirala manj dosledno, saj je bil Fran Levstik, ki je bil pri naš glavni nosilec te miselnosti, tudi sam lirski pesnik.
 
==Lirika Simona Jenka==
{{literat-stub}}
 
Simon Jenko je bil eden izmed bolj zaslužnih, da lirska ustvarjalnost v pomarčni dobi na Slovenskem ni popolnoma zamrla, bil je namreč glavni lirik [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] med [[romantika|romantiko]] in realizmom.. Svoj pesniški vrhunec je Jenko doživel konec leta 1864 oz. leta 1865, takrat je namreč izšla njegova edina pesniška zbirka ''Pesmi''. Vendar pa je v tej zbirki objavil zelo malo pesmi iz začetne dobe in iz ''Vaj''.
[[Kategorija:Rojeni leta 1835|Jenko, Simon]]
 
Jenka so v njegovem pesniškem razvoju vznemirjale in prevzemale številne teme. Zanj najbolj značilna pa so bivanjska vprašanja kot so minevanje, odmiranje, kasneje tudi drugačna bivanjska problematika (življenjske stiske), odnos do narave, pomembno vlogo pa je igrala tudi ljubezenska izpoved. Pisal je tudi pripovedne pesmi, ki so bile v glavnem baladne, domovinska tema pa pri Jenku ni bila močneje razvita.
 
Bivanjska vprašanja so ga zanimala že zelo zgodaj. Ta tematika ga je prevzela v dunajski dobi, in sicer kot posledica njegove življenjske stiske. Rešitev je iskal v volji in življenjskih vrednotah. To je bilo tudi v skladu z, zanj značilnim, sestopom iz romantičnega pesniškega piedestala, kar pomeni da je pesnikovo vlogo postavil na povsem realna tla. Pesmi, ki so nastale v tem obdobju, so ''Trojno gorje, Želje, V brezupnosti'' idr.
 
Posebno poglavje v Jenkovem življenju je pomenil odnos do narave, ki jo je demitiziral. Kljub temu pa se je ob njeni trajnosti, obstojnosti in lepoti počutil nemočnega in šibkega. To spoznanje je močno izraženo v ciklu ''Obrazi'', izraža pa se že tudi v nekaterih zgodnjih pesmih (''Gori''). Narava v njegovih pesmih prevzame vlogo stvarnosti,. V ''Obrazih'' in nekaterih poznejših pesmih se je narava, pokrajina otresla posredniške funkcije in postala predmet doživljanja. S tem je Jenko postal predhodnik impresionistične poezije.
 
Pomemben del Jenkovega pesnikovanja je obsegala ljubezenska izpoved, s katero je začel že v dijaških letih. Za Jenka je značilna tudi demitizacija ljubezni in ženske. Osrednji cikel ljubezenskih pesmi so bile ''Obujenke''.
 
Domovinske pesmi pri Jenku niso bile v ospredju, a so vseeno nastale. Pesmi s to temo so bile razdeljene v dve skupini. Za prvo skupino je značilna žalostna, črnogleda misel. Te pesmi so nastale kot posledica družbenih razmer (potrtost v ozračju Bachovega absolutizma). Druga skupina domovinskih pesmi so narodnoprebudne pesmi, katerih cilj je buditi narodno zavest Slovencev.
 
Jenkove pripovedne pesmi so predvsem baladne pesmi. V njih je Jenko izrazil svojo pripovedno nadarjenost. Le-ta pesnika ni odpeljala od stvarnosti. Pripovedne pesmi so ''Knezov zet, Morski duhovi, Zaklad'' idr.
 
==Proza Simona Jenka==
 
Jenkova proza zavzema tri pomembnejše kratke pripovedi (''Spomini, Jeprški učitelj'' in ''Tilka'') in pa manj pomembne pripovedi, ki časovno segajo v pesnikova dijaška leta (''Misli, Ljubljana, Črte, Predpustnica'' idr). ''Spomini, Tilka'' in ''Jeprški učitelj'' so bile objavljene v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] leta 1858. Za vse njegove zgodnejše kratke pripovedi je značilna nerazvita prozna struktura. Pri dveh novelah iz zrelega obdobja (''Tilka, Jeprški učitelj'') pa se že vidi nagel razvoj v realistični smeri. Najpomembnejši del Jenkovega proznega opusa predstavljajo že omenjena tri pripovedna dela, izmed katerih še posebno izstopa ''Jeprški učitelj''. Snov za ta tri dela je vzeta predvsem iz kmečkega življenja. ''Jeprški učitelj'' je tudi njegova zadnja [[novela]]. Vzroka za ustavitev Jenkovega proznega ustvarjanja sta dva. Njegova [[proza]] pri sodobnikih ni bila pozitivno sprejeta, poleg tega pa se je sredi leta 1859 začela razhajati družba nekdanjih vajevcev, v okviru katere je Jenko pisal in objavljal svoja dela.
 
==Glavna dela==
 
'''Znane so [[pesem|pesmi]]''': ''Adrijansko morje'', ''Naprej'', ''Gori'', ''Obujenke, V brezupnosti'', ...
 
'''Znane pripovedi''': ''Misli, Ljubljana, Črte, Kaznovana tercijalka, Predpustnica'',…
 
Prva njegova objavljena pesem ''Bučelni pik''
 
Pesniška zbirka ''Pesmi''
 
* cikelCikel pesmi ''[[Obrazi]]''
 
Novela ''Tilka''
 
*novelaNovela ''[[Jeprški učitelj]]''
 
Povest ''Spomini''
 
==Viri==
 
* France Bernik, ''Lirika Simona Jenka'', Ljubljana, 1962
* France Bernik, ''Problemi slovenske književnosti'', Ljubljana, 1980
* France Bernik, ''Simon Jenko'', Ljubljana, 1979
* Gregor Kocijan, ''Pesništvo slovenskega realizma'', Ljubljana, 1998
* Gregor Kocijan, ''Kratka proza slovenskega realizma'', Ljubljana, 1994
 
== Zunanje povezave ==
* {{Omnibus|SIMJEN}}, dela Simona Jenka
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1835| Jenko, Simon]]
[[Kategorija:Umrli leta 1869|Jenko, Simon]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki|Jenko, Simon]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji|Jenko, Simon]]
[[Kategorija:Slovenska književnost|Jenko, Simon]]
[[Kategorija:Realistični pesniki|Jenko, Simon]]
[[Kategorija:Realistični pisatelji| Jenko, Simon]]
 
 
[[de:Simon Jenko]]