Silva Trdina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 4:
Malo pred smrtjo pisatelja Janeza Trdine se je njegovemu bratrancu Franu rodila najmlajša hčerka Silva Trdina. Uradniška družina je živela v bogatem meščanskem stanovanju na Streliški ulici v Ljubljani. Oče Fran Trdina je bil knjigovodja, kasneje računski ravnatelj mesta Ljubljane, mati je bila [[Plemič|plemiškega]] rodu, rojena kot plemenita Marija Urbanc. Družina je štela sedem članov, štiri hčerke in sina, ki je mlad umrl. Silva Trdina je bila najmlajša med sestrami, vse pa so si izbrale pedagoški poklic (zanimivost: poroka je bila tedaj učiteljicam prepovedana, v tej smeri pa jih je spodbujala mati, le sestra Mara se je poročila na Češkem). Silva je pozneje živela s sestro profesorico telesne vzgoje Jožo (v Slomškovi ulici, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa sta se preselili na Čufarjevo, kjer sta živeli do smrti).
Silva Trdina je šolo začela obiskovati leta 1912, med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je obiskovala nižjo [[Klasična gimnazija|klasično gimnazijo]]. Leta 1920 se je vpisala na [[učiteljišče]], 1925 je privatno [[Matura|maturirala]] še na [[Realka|realki]], da je lahko še istega leta pričela [[Študent|študij]] [[Slavistika|slavistike]], [[Primerjalna književnost|primerjalne književnosti]], [[Nemščina|nemščine]] in [[italijanščina|italijanščine]] na ljubljanski [[Univerza|univerzi]]. Leta 1927 je študij nadaljevala v [[Praga|Pragi]] do l. 1929. Leta 1930 je diplomirala. Petnajst let je poučevala na realki v Mariboru, vmes je leta 1932 opravila profesorski izpit, leta 1933 je pod mentorskim vodstvom [[Ivan Prijatelj|dr. Ivana Prijatelja]] oddala [[Disertacija|disertacijo]] o [[Josip Murn Aleksandrov|Josipu Murnu Aleksandrovu]], [[Doktorat|doktorski]] naziv so ji podelili leta 1934. Leta 1935 se je vrnila v Ljubljano in začela poučevati na tretji moški gimnaziji, tam je ostala vse do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].
1939/40 je odšla na študij italijanščine v [[Rim]], ki ga je končala leta 1940 s posebnim zaključnim izpitom. Znanje italijanščine je izpopolnjevala na tečajih za tujce v [[Siena|Sieni]] in [[Italijanska mesta|Perugii]]. S sestro Jožo je večkrat potovala tudi kot [[Romar|romarka]] in kot svetovna [[Popotnik|popotnica]] ([[Italija]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Češkoslovaška]], [[Švica]], [[Francija]], [[Jeruzalem]], [[Nazaret]], [[Bližnji vzhod]], severna [[Afrika]]).
Skozi vsa trideseta leta je objavljala vrsto strokovnih poročil in ocen v revije [[Ženski svet]], [[Modra ptica|Modro ptico]], [[Zvon|Ljubljanski zvon]], [[Mentor]], [[Slovenski jezik]].
| |||