|
zbral in uredil: Dragan Ignjić
{| style="background-color:transparent; padding:0px;"
| valign="top" style="width:180px; float:left; border:1px solid #aaa; background-color:#fff; padding:4px 2px 4px 10px;" |
<span style="padding-left:50px;">'''Vsebina:'''</span><br />
[[#ODO|1 Oglasna deska občestva]]<br />
[[#SN|2 Seznami nalog]]<br />
[[#Sodelovanja|3 Sodelovanja]]<br />
[[#Oddelki|4 Pomoč in viri]]
| valign="top" style="padding:0px 1px 0px 8px;" | {{predloga:bližnjica|[[WP:OBČE]]}}
'''Portal občestva''' je osrednje mesto za obveščanje o dogajanju v Wikipediji. Tu se lahko seznanite z nalogami, ki jih je treba opraviti, skupinami, ki se jim lahko pridružite, in novicami o nedavnih dogodkih in trenutnem dogajanju v projektu.
:* Pregled dokumentacije s pomočjo boste našli na strani '''[[Pomoč:Vsebina]]'''.
:* Osrednja pogovorna stran Wikipedije je stran '''[[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]'''.
:* Enciklopedična vprašanja lahko postavite '''[[Wikipedija:Orakelj|Oraklju]]'''.
|}
<!-- OGLASNA DESKA -->
{| id="ODO" cellspacing="0" cellpadding="0" width=100% style="border:2px solid #B1A3BF; padding:0px;"
|-
| colspan="2" style="background:#E0CEF2; text-align:center; padding:2px; border-bottom:1px #B1A3BF solid;" |
<h2 style="margin:.5em; margin-top:.1em; border-bottom:0; font-weight:bold;">
Oglasna deska občestva
</h2> <!-- trivrstičen razmik h2 je pomemben za pravilno delovanje povezav na urejanje razdelkov. PROSIMO, NE POPRAVLJAJTE -->
Tukaj lahko <span class="plainlinks">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Oglasna_deska_občestva&action=edit objavite]</span> z Wikipedijo povezane novice in obvestila! Novi portali, sodelovanja, wikiprojekti, ki iščejo sodelavce ... Nove pobude, predlogi, razprave, sodelovanja in vzdrževalni seznami.
|-
| valign="top" style="padding:8px 8px 0px 8px; background:#FAF5FF;" |
<!-- Prosimo, dodajajte vsebino na portal prek predloge 'Oglasna deska občestva' in ne tu. -->
{{Oglasna deska občestva}}
|}
<!-- Seznami nalog -->
{| id="SN" cellspacing="0" cellpadding="0" style="width:100%; border:2px #A3BFB1 solid;"
|-
| colspan="2" style="background:#CEF2E0; text-align:center; padding:2px; border-bottom:1px #A3BFB1 solid;" |
<h2 style="margin:.5em; margin-top:.1em; border-bottom:0; font-weight:bold;">
Seznami nalog
</h2> <!-- trivrstičen razmik h2 je pomemben za pravilno delovanje povezav na urejanje razdelkov. PROSIMO, NE POPRAVLJAJTE -->
Wikipedija ima vsak dan več člankov. Vendar je marsikateri izmed teh [[Wikipedija:Škrbina|škrbina]] ali pa potrebuje drugačno obdelavo. Če želite pomagati pri odpravljanju tovrstnih težav, bodite pogumni se kar lotite dela. Če želite pri tem sodelovati z drugimi uporabniki, se lahko pridružite kateremu izmed [[#Sodelovanja|sodelovanj]].
|-
| style="width:50%; background:#F5FFFA; padding:1.2em;" valign="top" |
<!-- LEVI STOLPEC -->
== Svetniki in mučenci skozi stoletja in tisočletja, 1. del ==
==Kaj je potrebno postoriti==
* Pomagajte pri prehodu na [[Pomoč:Funkcije razčlenjevalnika kode|funkcije razčlenjevalnika kode]].
* Rišete ali fotografirate? Ustvarite katero izmed [[Wikipedija:Želene slike|želenih slik]].
* Pomagajte pri [[:Kategorija:Predlogi za Wikipedijo|oblikovanju pravil]].
* Ste poznavalec orodij [[Geografski informacijski sistem|GIS]]? Pomagajte izdelati [[:Kategorija:Želeni zemljevidi|želene zemljevide]].
* Govorite katerega izmed tujih jezikov? Pomagajte pri [[:Kategorija:Strani, ki jih je treba prevesti|prevajanju v slovenščino]], lahko pa se tudi pridružite [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Veleposlaništvu]].
* Znate programirati? Komentirajte [[Wikipedija:Prošnje za delovanje botov|prošnje]] za delovanje [[Wikipedija:Boti|botov]], napišite uporabnega bota ali prispevajte k [[m:MediaWiki localisation|lokalizaciji programja]].
* Glasujte za [[Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi|izbrane slike]]
==Vzdrževanja==
{| style="width:100%; background-color:transparent;"
| style="width:50%;" valign="top" |
[[Wikipedija:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]] - napotki za urejanje sloga<br>
[[:Kategorija:Članki, ki so potrebni čiščenja|Članki, potrebni čiščenja]] in [[:Kategorija:Slogovno nepopolni članki|slogovno nepopolni članki]]<br>
[[Special:Shortpages|Kratke strani]] - strani, ki jih je potrebno dopolniti<br>
[[Special:Longpages|Dolge strani]] - strani, ki jih je potrebno skrajšati<br>
[[Special:Deadendpages|Strani, ki ne vodijo nikamor]] - strani brez notranjih povezav<br>
[[Special:Uncategorizedpages|Nekategorizirane strani]] - vsaka stran naj bo vsaj v eni kategoriji<br>
[[Special:Wantedpages|Najbolj pogrešane strani]] - neobstoječe strani, na katere se največ povezuje<br>
[[Special:Unusedimages|Osirotele slike]] - slike, ki niso uporabljene v nobenem članku<br>
[[Special:Allmessages|Uporabniški vmesnik]] (za administratorje) - sistemska sporočila in slog vmesnika<br>
|}
| style="width:50%; background:#F5FFFA; border-left:1px solid #A3BFB1; padding:1.2em;" valign="top" |
<!-- DESNI STOLPEC -->
{{Wikipedija:Portal občestva/Odprte naloge}}
|-
|}
<!-- Sodelovanja -->
{| id="Sodelovanja" cellspacing="0" cellpadding="0" style="width:100%; border:2px #BFB1A3 solid;"
|-
| colspan="2" style="background:#F2E0CE;text-align:center;border-bottom:1px #BFB1A3 solid;" |
<h2 style="margin:.5em; margin-top:.1em; border-bottom:0; font-weight:bold;">
Sodelovanja
</h2> <!-- trivrstičen razmik h2 je pomemben za pravilno delovanje povezav na urejanje razdelkov. PROSIMO, NE POPRAVLJAJTE -->
Za razširitev ter izboljšanje kakovosti kratkih ali premalo podrobnih člankov organizira občestvo Wikipedije '''sodelovanja'''. No, trenutno teče samo sodelovanje tedna.
|-
| width="49%" valign="top" style="background:#FFFAF5; padding:1.2em;" |
<!-- LEVI STOLPEC -->
{{Wikipedija:Portal občestva/SOTED}}
'''Sveti Anton Puščavnik - 17. januar'''''
| width="49%" valign="top" style="background:#FFFAF5; border-left:1px solid #BFB1A3; padding:1.2em;" |
<!-- DESNI STOLPEC -->
<!-- Novo sodelovanje dodajte v samo predlogo. Da vam ne bo treba urejati strani višje ravni, za spremembo namena sodelovanja uredite predlogo v tej predlogi. -->
<!-- {{Obvestila/Trenutna sodelovanja}}
Anton je bil sin bogatih staršev. Rodil se je leta 251 v Srednjem Egiptu. Po smrti staršev, ki so mu prav mlademu umrli, je nekoč slišal pridigo o bogatem mladeniču. Zazdelo se mu je, kakor da je on tisti bogati mladenič, ki mu Gospod naroča: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj« (Mt 19,21). Anton je tako naredil. Oskrbel je svojo mlajšo sestro, imetje razdal revežem in šel v puščavo.
== Druga sodelovanja ==
V puščavi ga je hudobni duh skušal z najrazličnejšimi hudimi skušnjavami. Po neki takšni strahotni uri stopi Anton pred svojo celico, vije roke in iz dna srca kliče proti nebu: »Gospod, rad bi bil popoln, pa ne morem, ne morem; moje misli me motijo in kvarijo.« Tedaj zasliši glas: »Če hočeš biti prijeten Gospodu, moli; in če ne moreš moliti, potem delaj! Naj ti ne počiva ne roka ne srce!«
{| style="width:95%; background-color:transparent;"
»Mož božji«, puščavnik Anton, je zaslovel po vsem rimskem cesarstvu. Sam cesar Konstantin mu je s svojimi sinovi pisal pismo s prošnjo, naj bi ga razveselil s svojim odgovorom. Antonovi učenci so se čudili tako veliki časti, ki je doletela njihovega učitelja. Anton jim je odgovoril: »Kaj bi se čudili, če piše umrljiv človek prav tako umrljivemu človeku. Čudite se, da je sam Bog zapisal nam v svetem pismu svojo postavo in nam govoril po svojem edinorojenem Sinu.« Ko je v devetdesetem letu videl puščavnika Pavla (njegovega godu se spominjamo 15. januarja), je vzdihnil: »Jaz še imena puščavnik nisem vreden.« Saj, ponižnost je bila Antonova najbolj značilna čednost. Umrl je star 105 let. Upodobitve: svetega Antona Puščavnika ušpodabljajo s palicoi, knjigo, palico z zvončkom, svinjo
|} -->
===Vzdrževanje===
Pomagajte pri [[:Kategorija:Slogovno nepopolni članki|slogovnem urejanju]] in [[:Kategorija:Članki, ki so potrebni čiščenja|prečiščevanju]] člankov! Slogovno urejanje ali ''wikifikacija'' pomeni prilagajanje člankov [[Wikipedija:Slogovni priročnik|Slogovnemu priročniku]]. Sem spadajo oblikovanje, povezave, razdelki, pa tudi preverjanje [[avtorske pravice|avtorskih pravic]] in virov. Če je treba, lahko strani tudi [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlagate za brisanje]]. Slogovno urejanje je preprost način izboljševanja Wikipedije!
===Wikiprojekti===
'''[[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekti]]''' so prizadevanja specializiranih skupin, da bi se izboljšali tako sami članki, ki obravnavajo določena področja, kot tudi infrastruktura Wikipedije na teh področjih. So ločeni od sodelovanj, vendar pa se lahko prekrivajo z njimi.
===Prevajanje===
Wikipedija ne deluje le v slovenščini, temveč v prek dvesto jezikih! Če želite zapolniti vrzeli v slovenski Wikipediji, vas vabimo, da nam '''[[:Kategorija:Strani, ki jih je treba prevesti|pomagate pri prevajanju člankov iz drugih jezikov]]'''.
|}
'''''Sveti Boštjan - 20. januar'''''
<!-- Viri -->
{| id="Viri" cellspacing="0" cellpadding="0" style="width:100%; border:2px #A3B1BF solid;"
|-
| colspan="2" style="background:#CEE0F2; text-align:center; border-bottom:1px #A3B1BF solid;" |
<h2 style="margin-top:.1em; border-bottom:0; font-weight:bold;">
Smernice, pomoč in viri
</h2> <!-- trivrstičen razmik h2 je pomemben za pravilno delovanje povezav na urejanje razdelkov. PROSIMO, NE POPRAVLJAJTE -->
|-
| style="width:50%; background:#F5FAFF; padding:1.2em;" valign="top" |
<!-- LEVI STOLPEC -->
O tem mučencu imamo malo zgodovinskih podatkov. Sv. Ambrož je zapisal, da se je rodil v Milanu, mučeništvo pa dosegel v Rimu. Rimski kronist iz leta 354 je zabeležil njegov grob ob Apijski cesti; nad njim je sezidana lepa cerkev. Odkopali so tudi njegov grob, ki s svojo preprosto obliko spodbuja domnevo, da je bil mučen po letu 250.
==Pomoč==
Po legendi, napisani kmalu po letu 400, je bil Boštjan stotnik cesarske telesne straže. Ko se je začelo preganjanje kristjanov, je obiskoval ječe, v katere je kot častnik dvorne straže imel prost dohod, in v njih tolažil svoje brate po veri in jih osrčeval za poslednji boj. Prijatelji so ga svarili, naj bo previden. Hrabri stotnik je odgovoril: »Ali se sme vojak bati nevarnosti? Če zastavlja svoje življenje za cesarja, zakaj bi ga ne zastavljal tem bolj za Boga?«
* [[Pomoč:Vsebina|Pomoč za Wikipedijo]] - pregled strani s pomočjo
Cesarju Maksimijanu je rekel: »Vedno sem prosil Kristusa za tvoje zveličanje. Boga, ki je v nebesih, sem prosil za blagor rimskega cesarstva; nespametno pa se mi zdi moliti bogove, ki so iz kamna.« Cesar ga je izročil spretnim afriškim strelcem, da bi ga s puščicami počasi umorili; ga ne zadeli v glavo ali srce, temveč mu zadali kar največ ran. Čeprav je bil s strelicami ves posut, je bil samo navidezno mrtev in je potem ob skrbni negi svetniške vdove Irene popolnoma okreval. Šel je k cesarju, ki je bil presenečen: »Kaj nisi ti tisti Boštjan, ki sem ga ukazal prebosti s puščicami?« Boštjan mu je odgovoril: »Sem. A Gospod Jezus mi je vrnil življenje, da ti morem javno očitati, kako po krivici preganjaš kristjane.« Razsrjen ga je nato cesar dal odvesti v dirkališče in ga tam pobiti.
==Urejanje==
Češčenje in običaji Sv. Boštjana so začeli že zgodaj častiti kot priprošnjika zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni (takšna bolezen naj bi bila kakor skrivaj sprožena puščica!). V zgodnjih stoletjih je bil svetnik prvi zavetnik zoper kugo, pozneje pa skupaj s sv. Rokom, ki je polagoma stopil na njegovo mesto. Zdaj mu je na Slovenskem posvečenih blizu 30 cerkva. Upodobitve: upodabljajo ga kot mladega, lepega moškega, privezanega k drevesu in prebodenega s puščicami
* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|'''Slogovni priročnik''']]
* [[Wikipedija:Urejanje Wikipedije|Urejanje Wikipedije]]
* [[Wikipedija:Prispevanje k Wikipediji|Prispevanje]]
* Kako [[Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov|izboljšati članke]]
* Kako [[Wikipedija:Kako napisati dober članek|napisati dober članek]]
* Kje najti [[Wikipedija:Viri podatkov|podatke za članke]]
* [[Seznam osnovnih seznamov področij]]
* Seznam [[Wikipedija:Predloge|predlog]]
* [[Wikipedija:Seznam slik|seznam slik]], ki so naložene v Wikipedijo
* [[Special:Specialpages|Posebne strani]]
* [[Wikipedija:Orodja|Orodja]] za delo
==Pravila in smernice==
V Wikipediji velja vrsta [[Wikipedija:Seznam pravil|pravil]], [[Wikipedija:Seznam smernic|smernic]], dogovorov in navad. Tu so na kratko našteta samo najpomembnejša. Za več podatkov glejte glavno [[Wikipedija:Pravila in smernice|stran pravil in smernic]]. Pravila in smernice se nanašajo tako na vsebino člankov kot tudi na sodelovanje med uporabniki. Za lažje dostopanje so naštete tudi [[Wikipedija:Bližnjice|bližnjice]] na te strani.
===Standardi za članke===
{| width="92%" style="padding-left:1.5em; padding-right:1em; background-color:transparent;"
| [[Wikipedija:Avtorske pravice|Avtorske pravice]]
| align=right|[[WP:AP]]
|-
| [[Wikipedija:Bodite pogumni|Bodite pogumni!]]
| align=right|[[WP:BP]] • [[WP:BOPO]]
|-
| [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|Brez izvirnega raziskovanja]]
| align=right|[[WP:BIR]]
|-
| [[Wikipedija:Preverljivost|Dodajajte le preverljive podatke]]
| align=right|[[WP:P]] • [[WP:PREVER]]
|-
| [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Kaj Wikipedija ni]]
| align=right|[[WP:NI]]
|-
| [[Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]]
| align=right|[[WP:VIRI]] • [[WP:NAVEDI]]
|-
| [[Wikipedija:Nepristranskost|Nepristransko stališče]]
| align=right|[[WP:NS]]
|-
| [[Wikipedija:Pravopisni priročnik|Pravopisni priročnik]]
| align=right|[[WP:PRAVOPIS]]
|-
| [[Wikipedija:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]]
| align=right|[[WP:SLOG]]
|-
| [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|Uporaba slik]]
| align=right|[[WP:PRUS]]
|-
| [[Wikipedija:Pravila urejanja|Urejanje]]
| align=right|[[WP:PU]]
|}
===Odnos do drugih===
{| width="92%" style="padding-left:1.5em; padding-right:1em; background-color:transparent;"
| [[Wikipedija:Brez osebnih napadov|Brez osebnih napadov]]
| align=right|[[WP:BON]] • [[WP:NAPAD]]
|-
| [[Wikipedija:Etiketa|Etiketa]] in [[Wikipedija:Vljudnost|vljudnost]]
| align=right|[[WP:ET]] in [[WP:VLJUD]]
|-
| [[Wikipedija:Soglasje|Soglasje]]
| align=right|[[WP:SOG]]
|-
| [[Wikipedija:Vandalizem|Vandalizem]]
| align=right|[[WP:VAND]]
|}
'''''Sveta Neža - 21. januar'''''
| style="width:50%; background:#F5FAFF; border-left:1px solid #A3B1BF; padding:1.2em;" valign="top" |
<!-- DESNI STOLPEC -->
Častimo jo kot devico in mučenko. Komaj trinajstletno Nežo, hčer plemenitih rimskih staršev, lepo in bogato, je vzljubil in zasnubil sin cesarskega namestnika Simfronija - tedaj so se v Rimu dekleta zaročala še čisto mlada - a ga je odklonila, ker se je bila zaročila nebeškemu Ženinu. Rekla je: »Da sploh morem ugajati še komu drugemu, to je že razžaljenje za mojega Ženina. On me je prvi izvolil, on me bo imel. Naj umrje telo, ki me dela všečno očem, katerim ne maram ugajati.« Te besede ji polaga v usta sv. Ambrož. Zato jo je užaljeni ženin baje sam naznanil, da je kristjanka.
==Viri==
Sodnik je zagrozil nedolžni deklici, da bo dal oskruniti njeno deviško čast, kar je bilo zanjo hujša preizkušnja kakor sama smrt. Junaška deklica mu odvrne: »Kristus ni tako pozabljiv, da bi ne mislil na svojo nevesto in bi dal pogubiti njeno zlato sramežljivost. On stoji čistim ob strani in ne dopusti, da bi jim kdo siloma oropal dragoceni zaklad svetega devištva. Železo, če hočeš, lahko napojiš z mojo krvjo, mojih udov pa ne boš omadeževal s poželjivostjo!«
<h3>
Po pripovedi sv. Ambroža, ki njenega mučeništva sam ni doživel, ampak je povzel poročila starejših kristjanov, so deklici po dolgem mučenju zaradi neomajne vere v Kristusa z mečem odsekali glavo. To se je najbrž zgodilo leta 304. Upodobitve: Sveto Nežo upodabljajo z jagnjetom, kar pomeni njeno latinsko ime Agnes. V njej posvečeni rimski baziliki blagoslavljajo na današnji dan dve jagnjeti; iz njune volne stkejo volnene trakove, »palije«, ki jih nosijo nadškofje v znamenje svojega dostojanstva.
Podatki za nove uporabnike
</h3>
[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošli!]] ·
[[Wikipedija:Uvod|Uvod v Wikipedijo]] ·
[[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|Najpogostejša vprašanja]] ·
[[Wikipedija:Peskovnik|Peskovnik]] ·
[[Pomoč:Vsebina|Pomoč]] ·
[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Kaj Wikipedija ni]] ·
[[Wikipedija:Slovarček|Slovarček]]
<h3>
Načini sporazumevanja
</h3>
[[Wikipedija:Stik z nami|Stik z nami (pregled)]] ·
[[Pomoč:Pogovorna stran|Pogovorne strani]] ·
[[Wikipedija:Dopisni seznami|Dopisni seznami]] ·
[[Wikipedija:IRC-kanal|Klepet prek IRC]] ·
[[Wikipedija:Uporabniška stran|Uporabniške strani]] ·
[[Wikipedija:Trenutna glasovanja|Trenutna glasovanja]] ·
[[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč|Prošnje za administratorsko pomoč]]
<h3>
Uveljavljeni postopki
</h3>
[[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]] ·
[[Wikipedija:Predlogi za brisanje|Brisanje strani]] (<small>[[Wikipedija:Pravila brisanja|pravila brisanja]]</small>) ·
[[Wikipedija:Želene prestavitve|Prestavljanje strani]] (<small>[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]</small>) ·
[[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo|Kandidature za administratorstvo]]
<h3>
Podatki o občestvu
</h3>
[[Wikipedija:O Wikipediji|O Wikipediji]] ·
[[Wikimedia|O Wikimediji]] ·
[[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedisti]] ·
[http://wikimediafoundation.org/wiki/Zbiranje_prispevkov Denarni prispevki] ·
[[Wikipedija:Administratorji|Administratorji]] ·
[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]
<h3>
Sorodna občestva
</h3>
{{Seznam sorodnih projektov Wikipedije}}
__NOTOC__
[[Kategorija:Osnovni podatki o Wikipediji|Portal občestva]]
[[Kategorija:Portali|Portal občestva]]
'''''Sveti Blaž - 3. februar'''''
[[af:Wikipedia:Gebruikersportaal]]
[[als:Wikipedia:Gemeinschafts-Portal]]
V vsej Cerkvi velja sv. Blaž za priprošnjika zoper bolezni vratu in grla. Legenda, ki se opira na zgodovinsko jedro, namreč pripoveduje, da je bil Blaž najprej zdravnik, potem pa škof v Sebasti v Armeniji. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane, so prijeli tudi Blaža. Peljali so ga pred sodnika. Naproti mu je prihitela vdova z edinim sinom in jokaje prosila svetnika, naj reši otroka gotove smrti. Požrl je ribjo kost, ki je niso mogli spraviti iz grla. Trpel je silne bolečine. Sv. Blaž je nekoliko pomolil, dečka blagoslovil in ga ozdravljenega vrnil srečni materi. Sam pa je šel naprej v strašno smrt. Rablji so ga neusmiljeno tepli, potem pa trgali z železnimi grebeni. Naposled ga je dal sodnik obglaviti. To se je zgodilo najbrž leta 316. Češčenje sv. Blaža je med vernim ljudstvom zelo razširjeno. Zlasti ga časte Hrvati, posebno Dalmatinci. Pravijo mu sveti Vlaho. Dubrovnik si ga je izbral že morda v desetem stoletju za svojega zavetnika. Ko je bil Dubrovnik še samostojna republika, je imel sliko sv. Blaža na državni in trgovski zastavi, na državnem pečatu in kovancih.
[[ang:Wikipedia:Gemǣnscipe Ingang]]
[[ar:ويكيبيديا:بوابة المجتمع]]
V zvezi z omenjenim čudežem, ki ga je storil svetnik na poti v smrt, deli Cerkev vsako leto na god sv. Blaža - Blažev blagoslov. Mašnik najprej blagoslovi sveče za ta blagoslov s posebno molitvijo. Nato vzame dve sveči, zvezani v obliki križa, in ju približa grlu vsakega, kdor želi prejeti Blažev blagoslov. Blagoslov podeli z besedami: »Na prošnjo sv. Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Na te besede odgovorimo z Amen. »Blažev žegen« je eden izmed številnih blagoslovov, s katerimi Cerkev prav posebno moli za svoje vernike. Tudi ta blagoslov ima moč iz njene molitve in našega pobožnega prejemanja. Zato je neupravičeno vsako zaničevanje, ki ga izražajo besede: »Koristi toliko ko blažev žegen.« Upodobitve: upodabljamo ga z dvema svečama zvezanima skupaj v obliki križa.
[[ast:Uiquipedia:Portal de la comunidá]]
[[zh-min-nan:Wikipedia:Siā-lí mn̂g-chhùi-kháu]]
[[be:Вікіпэдыя:Суполка]]
[[bs:Wikipedia:Vrata zajednice]]
'''''Sveta Apolonija - 9. februar'''''
[[br:Wikipedia:Kumuniezh/Degemer]]
[[bg:Уикипедия:Портал]]
Krščanski pisatelj Tertulijan piše, da očitajo pogani kristjanom, da so oni krivi vseh javnih nesreč in ljudskih nadlog. Če je povodenj, če je suša ali potres, lakota ali kuga, brž vpijejo: Kristjane levom! Tako se je večkrat zgodilo, da je nahujskana drhal divje preganjala kristjane, ko jim je državna oblast dala mir. Bilo naj bi leta 249. Takrat je vladal rimski cesar Filip Arabec, kristjanom naklonjen, morda celo sam kristjan. Takrat je v Aleksandriji neki zloben vedež, poganski pesnik, ščuval drhal zoper kristjane.
[[ca:Viquipèdia:Portal]]
Najprej so zgrabili priletnega moža, Metrasa po imenu, in ga silili, naj govori brezbožne besede. Ko ni poslušal, so ga pretepli in ga z ostrimi trsti zbadali v obraz in oči, ga vlekli v predmestje in kamnali. Nato so neko verno ženo, Kvinto po imenu, gnali v tempelj in silili, naj moli malika. Ko se je obrnila proč in se zgrozila, so jo zvezali za noge in vlekli skozi vse mesto po hrapavem kamnitem tlaku, pretepali z biči in gnali na isti kraj. Nato so vsi navalili na hiše kristjanov. Kogar je kdo poznal, so ga napadli, odgnali, oropali in okradli.
[[ceb:Wikipedya:Katilingban]]
Takrat so zgrabili tudi starejšo devico Apolonijo, ki je bila najbrž diakonisa, in ji z udarci po čeljustih izbili zobe. Pred mestom so naložili grmado in ji grozili, da jo bodo živo zažgali, če ne bo z njimi bogokletno govorila. Ona je prosila, naj jo za trenutek izpuste. Pogumna mučenka je tedaj po božjem navdihu prehitela silo in se sama vrgla v ogenj.
[[cs:Wikipedie:Portál Wikipedie]]
Upodobitve Njeno mučenje – s surovimi udarci so ji izbili zobe – je upodobilo veliko umetnikov v lesu, kamnu ali na platnu.
[[da:Wikipedia:Forside]]
Njeno podobo srečujemo v sto in sto cerkvah po vseh krščanskih deželah, tudi slovenskih. Največkrat jo upodabljajo s palmo kot znamenjem mučeništva v eni roki in z zobom v kleščah v drugi.
[[de:Wikipedia:Portal]]
[[el:Βικιπαίδεια:Αγορά]]
[[en:Wikipedia:Community Portal]]
[[es:Wikipedia:Portal de la comunidad]]
'''''Sveta Sholastika - 10. februar'''''
[[eo:Vikipedio:Redakta subportalo]]
[[eu:Wikipedia:Txokoa]]
Vsak kristjan naj bi bil v duhovni ljubezni vedno eno s Kristusom. Lep zgled za to nam je dala sveta Sholastika, rodna sestra svetega Benedikta. Sveti Sholastiki se priporočimo njeni priprošnji pri Kristusu za milost, ki jih potrebujemo. Bila je sestra dvojčica svetega Benedikta iz Nursije, patriarha zahodnih menihov in reda benediktincev. Že kot otrok se je posvetila Bogu in poslej živela samo zanj. Velika, ganljiva ljubezen je družila brata in sestro vse življenje. Za velike duhovne cilje, za katere se je navduševal Benedikt že v zgodnji mladosti, se je vnemala tudi ona. Ko je Benedikt ustanovil samostan na Monte Cassinu, ga je sestra prosila, da bi tudi ona smela živeti po pravilih njegovega reda. Brat ji je ustregel; ob vznožju hriba je dal zgraditi skromen samostan in jo imenoval za opatinjo. Na bližnji samostanski pristavi sta se sleherno leto po enkrat, na praznik, sešla z bratom in se nekaj ur pogovarjala o božji ljubezni. Kako je minilo njuno zadnje srečanje, nam je opisal papež Gregorij Veliki, rojen nekaj let pred Sholastikino smrtjo. Tudi takrat sta se ves dan pogovarjala o svetih rečeh, tako da je bila ura že pozna. Tedaj je Sholastika zaprosila: ''Prosim te, nocoj, to noč, me nikar ne zapuščaj, da se bova do jutri pogovarjala o veselju nebeškega kraljestva.'' Brat jo je začudeno pogledal: ''Pa kaj misliš sestra? Kako bi mogel ostati zunaj samostana čez noč?''
[[fa:ورودی کاربران]]
Nebo je bilo jasno. Ko je Sholastika zaslišala, kako je brat odbil prošnjo, je sklenila roke, jih položila na mizo ter sklonila vanje glavo, da poprosi Vsemogočnega. Ko je spet dvignila glavo, se je začelo bliskati, in ulila se je ploha, da ni bilo mogoče iti pod streho. Božji mož je rekel žalostno: ''Bog ti odpusti, sestra! Kaj si naredila?'' Sholastika mu je odgovorila: ''Vidiš, tebe sem prosila, pa me nisi hotel slišati. Gospod pa me je uslišal: pojdi iz podstrehe in se vrni v samostan, če moreš.'' Tako se je zgodilo, da je moral Benedikt ostati in sta s sestro prečula noč v svetih pogovorih. Drugo jutro sta se vrnila vsak v svoj samostan. Tretji dan, 10. februarja leta 543, je videl Benedikt iz svoje celice, kako je splavala proti nebu bela golobica – bila je duša njegove sestre Sholastike.
[[fo:Wikipedia:Forsíða]]
[[fr:Wikipédia:Accueil]]
[[fy:Wikipedy:Mienskip]]
[[ga:Vicipéid:Lárionad comhphobail]]
'''''Sveti Matija - 24. februar'''''
[[gl:Wikipedia:Portal da comunidade]]
[[ko:위키백과:사용자 모임]]
Matija (Bogdan) je bil kot apostol naslednik nesrečnega izdajalca Juda Iškariota. V Apostolskih delih beremo, kako so se apostoli po Jezusovem vnebohodu veseli vrnili z Oljske gore in so z devetdnevnico v dvorani zadnje večerje pričakovali Svetega Duha. V teh dneh je bil Matija izbran za apostola. Treba je bilo dopolniti število apostolskega zbora. Volili so pod vodstvom apostola Petra. Ta je najprej povedal, kaj se je zgodilo z Judom Iškariotom, in nato dejal: »Tu so možje, ki so hodili z nami ves čas, dokler je Gospod Jezus prebival med nami, od Janezovega krsta do dne, ko je bil vzet od nas. Eden od njih mora biti z nami priča njegovega vstajenja.« Predlagali so dva, Jožefa, ki se je imenoval Barsaba, z vzdevkom Justus, in Matija. Nato so takole molili: »Gospod, ti poznaš srca vseh, pokaži, katerega od teh dveh si izbral, da prevzame mesto v tej službi in apostolstvo, od katerega je odpadel Juda, ko je šel na svoj kraj!« In žrebali so, žreb pa je določil Matija in pridružili so ga enajsterim. Tako je resnično sam Bog dal Cerkvi dvanajstega apostola namesto izdajalca Judeža, in na sv. Matiju se je prav po črki dopolnilo, kar pomeni njegovo ime, ki ga slovenimo z »Bogdan«. Da ga je sam Bog poklical v apostolski zbor, poudarja tudi cerkvena molitev: »O Bog, ki si blaženega Matija pridružil zboru svojih apostolov, daj, prosimo, da bomo po njegovem posredovanju vedno čutili nad seboj tvoje prisrčno usmiljenje.« Zgodovina nam ni sporočila, kam je šel Matija oznanjat evangelij, ko so se apostoli razšli po vsem takrat znanem svetu. Sicer so se ohranila neka stara »Dejanja Andreja in Matija v mestu ljudožrcev«, toda ta spis so si izmislili krivoverski gnostiki. Ti so podtaknili Matiju tudi poseben evangelij pod njegovim imenom. Bajka je tako čudna, da že to odkriva njeno neresničnost. Kako veličastno se loči preprosta resnica svetopisemskega poročila od nje!
[[hr:Wikipedia:Portal zajednice]]
[[io:Wikipedio:Komuneso-portalo]]
[[id:Wikipedia:Portal Komunitas]]
[[ia:Wikipedia:Portal del communitate]]
[[is:Wikipedia:Samfélagsgátt]]
''(odlomek - se nadaljuje prihodnjič) - povzeto iz bodoče knjige Dragana Ignjića, ki izide julija 2007.''
[[it:Wikipedia:Portale Comunità]]
[[he:ויקיפדיה:שער הקהילה]]
[[ka:ვიკიპედია:საზოგადოების გვერდები]]
[[kk:Wikipedia:Қауым Порталы]]
[[ku:Wîkîpediya:Portala komê]]
[[la:Vicipaedia:Porta communis]]
[[lb:Wikipedia:Kommunautéitssäit]]
[[lt:Wikipedia:Bendruomenė]]
[[li:Wikipedia:Gebroekersportaal]]
[[hu:Wikipédia:Közösségi Portál]]
[[mk:Wikipedia:Портал]]
[[mg:Wikipedia:Community Portal]]
[[ml:Wikipedia:Community Portal]]
[[mi:Wikipedia:Community Portal]]
[[ms:Wikipedia:Portal Masyarakat]]
[[na:Wikipedia:Domaneab]]
[[nl:Portaal:Gebruikersportaal]]
[[ja:Wikipedia:コミュニティ・ポータル]]
[[no:Wikipedia:Portal]]
[[nn:Wikipedia:Brukarportal]]
[[pih:Wikipedia:Trii'nohlij]]
[[pl:Wikipedia:Portal wikipedystów]]
[[pt:Wikipedia:Portal comunitário]]
[[rmy:Vikipidiya:Maladipnasko than - मालादिप्नास्को थान]]
[[ro:Portal comunitate]]
[[ru:Википедия:Портал сообщества]]
[[sm:Wikipedia:Puso o le ʻaʻai]]
[[scn:Porta dâ Cumunità]]
[[simple:Wikipedia:Community Portal]]
[[sk:Wikipédia:Portál komunity]]
[[sr:Википедија:Радионица]]
[[su:Wikipedia:Panglawungan]]
[[sv:Wikipedia:Portalen]]
[[ta:Wikipedia:சமுதாய வலைவாசல்]]
[[tt:Wikipedia:Cämğiät Üzäge]]
[[th:วิกิพีเดีย:ศาลาประชาคม]]
[[vi:Wikipedia:Cộng đồng]]
[[tr:Vikipedi:Topluluk portalı]]
[[uk:Wikipedia:Портал спільноти]]
[[ur:ارکان]]
[[zh:Wikipedia:社区]]
| 