Sveta Ana v Slovenskih goricah: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Novo naselje |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 16:
[[Kategorija:Naselja občine Sveta Ana]]
PODATKI O OBČINI
Občina Sveta Ana je manjša podeželska občina na severu Osrednjih Slovenskih goric. Večji del občine s svojim centrom leži vzhodno ob regionalni cesti Lenart – Trate - Avstrija. Na gričevjih v obliki slemen v poldnevniški smeri se na nadmorski višini v razponu od 240m do 404m in na površini 37,2 km2 razprostira dvanajst vasi. Središče občine je v vasi Sv. Ana v Slov. goricah. Jugozahodna območja slemen so posajena z vinogradi. V ravninskem delu pa so predvsem travniki in njive.
[[Slika:C:\Documents and Settings\Marija\Desktop.png]]
Slika 2: Sveta Ana pozimi
ZGODOVINA OBČINE
Tudi Občina Sveta Ana je šla skozi različna zgodovinsko politična obdobja.Cesarska oblast na Dunaju je leta 1850 razglasila sedanje vasi za občine. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je v letu 1934 združila tedanje majhne občine v Občino Sv. Ana v Slov. goricah, ki je delovala do leta 1955. Leta 1955 je tedanja oblast preimenovala Občino Sv. Ana v Slov. goricah v krajevno skupnost Zg. Ščavnica in krajevno skupnost Lokavec. Obe novo nastali krajevni skupnosti pa so priključili v Občino Lenart. Prebivalci krajevne skupnosti Zg. Ščavnica so na referendumu leta 1993 krajevno skupnost Zg. Ščavnica preimenovali v krajevno skupnost Sv. Ana v Slov. goricah. Sedanja oblika občine Sveta Ana pa je nastala leta 1998 z združitvijo krajevnih skupnosti Sv. Ana v Slov. goricah in Lokavec.
Slika 3: Cerkev Svete Ane
S ČIM SE UKVARJAJO KRAJANI?
V občini je 620 gospodinjstev s 2.350 prebivalci. Prebivalstvo se pretežno preživlja na malih kmetijah z kmetijsko dejavnostjo, kjer prevladuje živinoreja in vinogradništvo. Ostali prebivali so zaposleni v sosednjih večjih centrih, kjer je industrija. Za potrebe lokalnega prebivalstva je dejavno podjetništvo in različne obrti.
Občina je predvsem kmetijsko področje z živinorejo in vinogradništvom. Razvoj je naravnan predvsem v turizem in dopolnilne kmetijske dejavnosti, kot so vinotoči, turistične kmetije in podobne dejavnosti kjer se prodajajo domači tržni viški.
Slika 4: JVI in VVZ OŠ Sveta Ana
ŠOLA
Šolska vrata so se pri Sveti Ani odprla leta 1800. To so bila vrata lesene hiše, ki je stala ob cerkvi Svete Ane in je bila prvotno namenjena le za prenočevanje duhovnikov, ki so sem prihajali maševat. Ker v tem času župnija pri Sveti Ani na razpolagala z nobeno primernejšo stavbo, zasebni lastniki, pa šoli niso bili najbolj naklonjeni, so pričeli pouk v omenjeni leseni mežnariji.
Slika 5: Stara šola
Šola je začela delovati kot enorazrednica, obiskovali pa so jo otroci iz sodnega okraja Mureck (Cmurek), Svetega Lenarta in sodnega okraja Radkersburg (Gornja Radgona). Za prvega učitelja je bil postavljen gospod Tassel, ki je opravljal še dolžnosti mežnarja. Leta 1816 je s pomočjo prostovoljnih prispevkov župnije bila postavljena zidana stavba z eno večjo sobo namenjeno za pouk. Pouk je od leta 1846 potekal le v šolski zgradbi ob cerkvi, kasneje leta 1894 pa so preuredili za šolske namene še prostore bivšega posestnika Josipa Baumana na Kremberku. Šola pri Sveti Ani je postala tri razredna že leta 1877, štirirazrednica pa leta 1898. S šolskim letom 1912/13 šola postane pet razredna. Pouk se je izvajal celodnevno z opoldansko prekinitvijo.V času prve svetovne vojne se je pouk začel 1. avgusta 1914. Leta 1927 je šola na SV. Ani postala šest razrednica. V šolskem letu 1935/36 se uradno preimenuje v Osemrazredno državno narodno šolo z osmimi razredi in tremi vzporednicami. Okupacijska leta so šoli pustila močne posledice. Popis šoloobveznih otrok je bil nenatančen, njihova znanja slaba, pouk je potekal v nemškem jeziku. Temelji sodobne šole pri Sv. Ani so bili postavljeni v šolskem obdobju 1970/71. Število otrok na takratni centralni šoli (1887 je bila priključena še podružnica Lokavec) je naraščalo. 1973 leta se je odprlo gradbišče, kjer se je začela graditi sedanja šola. Pouk v novi šolski zgradbi, ob njej je stala tudi šolska telovadnica se je pričel 1974/75. Istega leta je šola vzpostavila prijateljske in delovne odnose s kolektivom in učenci OŠ Jovan Jovanović – Zmaj iz Brusa v Srbiji. Prvega oktobra 1993 je šola dobila naziv OŠ Sv. Ana v Slovenskih goricah. Z priključitvijo vrtcev (vrtec Sv. Ana in vrtec Lokavec) k šoli se 1999 spremeni ime šole v JVI in VVZ OŠ Sv. Ana.
TRADICIONALNE PRIREDITVE
Občinski praznik »Anin teden«
Med največje prireditve v kraju spada občinski praznik občine Sveta Ana. Prireditve potekajo ves zadnji teden v mesecu juliju. Pri prireditvah sodelujejo vsa društva v kraju. Tako je veliko športnih iger, kulturnih prireditev in vaških šaljivih iger. Večja prireditev je povorka s prikazom etnoloških običajev iz občine in postavitev klopotca v centru Sv. Ane. Vrhunec prireditve je v nedeljo z velikim »žegnanjem« ko praznujemo god Sv. Ane, ki je zavetnica mater. Na koncu še sledi tradicionalna vaška gasilska veselica.
Prvomajski pohod po Anini poti
Anina pot je del obmejne panoramske poti, ki vodi od Koralp do G. Radgone. Je zaključena tematska pohodniška pot na območju občine Sveta Ana. Pot je označena z kažipoti »Anina pot«. Začetek poti je v centru Sv. Ane pred prešo. Nadaljuje se po asfaltni cesti preko vasi Ledinek, kjer prečka regionalno cesto R-II. 344 in nadaljuje pot po slemenu Dražen Vrha, kjer je največ stavbne dediščine. Ob gojitveni obori divjadi družine Holer se pot spusti nazaj na regionalno cesto R-II. 344 in zavije pri Zorečevi kapeli desno v Rožengrunt. V Rožengruntu zapusti asfaltno cesto in nadaljuje pot po makadamski gozdni cesti. Pri cerkvici Marijinega obiskanja v Rožengruntu se priključi nazaj na asfaltno cesto in nadaljuje pot v dolino Ščavnice. Pot nas pripelje do »Oberlosa«-zajetja vode za nekdanji Pavlakov mlin, ki je do nedavnega služil za vaško kopališče. Pot nadaljuje do Urbaničeve kmetije, kjer si lahko ogledamo del stavbne dediščine. Po nekaj sto metrih hoje pot pripelje do Rožmanovega mlina, zgrajenega okrog leta 1890. Pred pohodnikom po Anini poti je še samo zadnja vzpetina proti centru Sv. Ane, kjer je bil start. Pot je dolga 20 km. V organizirani skupini prvomajskega pohoda s tremi daljšimi postanki je pot prehojena v šestih urah.
Slika 6:Anina pot-pohod
Martinovanje
Domača društva tradicionalno skrbijo za običaj »krst mošta«. Ob tej priložnosti vinogradniki postavijo na stojnice mošt, društvo kmečkih žena in deklet pa ponudi na pokušino svoje »mojstrovine« s področja kulinarike. Prireditev poteka v soboto, ki je koledarsko najbližja 11. novembru.
Pohod k polnočnici
Občani se po vaseh zberejo v skupine in z baklami krenejo peš proti cerkvi. Domačini, ki so doma v centru Sv. Ane pričakajo prihajajoče skupine in jih pogostijo s toplim čajem.
Postavitev prvomajskega drevesa
Prostovoljno gasilsko društvo tradicionalno postavlja prvomajsko drevo v Sv. Ani in Lokavcu.
Slika 7: Postavljanje majskega drevesa
Slovenjegoriška kolesarska pot
Slovenjegoriška kolesarska pot ima start v občini Lenart pri motelu Vindiš in nadaljuje pot po regionalni cesti R II- 433 proti občini Sveta Ana v sam center Sv. Ane. Pot se nadaljuje v dolino Ščavnice v smeti Dražen Vrha in po regionalni cesti R II- 433 nazaj proti Lenartu. Pot je dolga 25 km.
| |||