Gregor Kocijan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
Odraščal je v [[Kranj|Kranju]] in [[Valjevo|Valjevu]]. Študiral je na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani, kjer je leta [[1957]] diplomiral iz [[slavistika|slavistike]]. Nato je bil zaposlen kot profesor na srednji šoli v Kranju. Od leta [[1975]] je predaval na [[Pedagoška fakulteta|Pedagoški akademiji]] v Ljubljani in od leta [[1985]] še na Pedagoški fakulteti v [[Maribor|Mariboru]]. Leta [[1983]] je na ljubljanski Filozofski fakulteti [[doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''Slovenska kratka pripovedna proza v drugi polovici 19. stoletja'' in po desetih letih ([[1993]]) postal [[redni profesor]] za zgodovino slovenske književnosti. Upokojil se je leta [[1999]], leta [[2000]] je postal [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Od leta [[1998]] je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pogodbeno predaval na [[Oddelek za bibliotekarstvo|Oddelku za bibliotekarstvo]], prej pa tudi na [[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo|Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo]].
 
Sodeloval je na različnih strokovnih simpozijih: na simpoziju o [[Josip Jurčič|Josipu Jurčiču]] na [[Muljava|Muljavi]] ([[1981]]), na slavističnem zborovanju ob 400-letnici [[Jurij Dalmatin|Dalmatinove]] [[Biblija|Biblije]] v Ljubljani in [[Krško|Krškem]] ([[1984]]), na 11. kongresu [[Zveza slavističnih društev|Zveze slavističnih društev]] v [[Sarajevo|Sarajevu]] (1985), na simpozijih o [[Josip Stritar|Josipu Stritarju]] ([[1986]]), Stanku Majcnu (1988), Ivanu Cankarju (1996), Janku Kersniku (1997), Francetu Prešernu (1999) idr. Predaval je na [[Seminar slovenskega jezika, literature in kulture|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] (1975-94) ter na Filozofski fakulteti v [[Trst|Trstu]] (1985, 1986). V letih od [[1979]] do 1981 je bil [[urednik]] slovstvene zgodovine v reviji ''[[Jezik in slovstvo]]'', od leta [[1982]] do [[1988]] pa tudi glavni in odgovorni urednik.
 
V letih od [[1979]] do 1981 je bil [[urednik]] slovstvene zgodovine v reviji ''[[Jezik in slovstvo]]'', od leta [[1982]] do [[1988]] pa tudi glavni in odgovorni urednik.
 
== Strokovna področja ==
Ukvarja se predvsem z raziskovanjem kratke [[pripovedna proza|pripovedne proze]] od 1850 do 1941. Osrednje raziskovalno področje je razdelil na tri obdobja ([[1850]]–[[1891]], [[1892]]–[[1918]], [[1919]]–[[1941]]), za vsako obdobje je napisal [[bibliografija|bibliografijo]] in monografsko študijo; za zadnje obdobje še ni končana. Raziskoval je tudi slovensko [[pesništvo]] v drugi polovici 19. stoletja. Objavil je številne ocene slovenskih in jugoslovanskih književnih del, bibliografije, bil je avtor spremnih besed pri zbirki Slovenska povest in zbirki Klasje, z geselskimi članki je sodeloval pri [[leksikon|leksikonu]] ''Slovenska književnost'' (članki o [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]], [[Simon Jenko|Simonu Jenku]], [[Josip Jurčič|Josipu Jurčiču]], [[Janko Kersnik|Janku Kersniku]], [[Fran Levstik|Franu Levstiku]], [[Ivan Tavčar|Ivanu Tavčarju]] idr.) in pri ''Enciklopediji Slovenije''. Je soavtor [[berilo|beril]] in priročnikov za višje razrede osnovne šole in srednjo šolo (skupaj 18). Od leta [[1973]] se ukvarja s sociološkimi raziskavami [[bralna navada|bralnih navad]] Slovencev.
 
Objavil je številne ocene slovenskih in jugoslovanskih književnih del, bibliografije, bil je avtor spremnih besed pri zbirki Slovenska povest in zbirki Klasje, z geselskimi članki je sodeloval pri [[leksikon|leksikonu]] ''Slovenska književnost'' (članki o [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]], [[Simon Jenko|Simonu Jenku]], [[Josip Jurčič|Josipu Jurčiču]], [[Janko Kersnik|Janku Kersniku]], [[Fran Levstik|Franu Levstiku]], [[Ivan Tavčar|Ivanu Tavčarju]] idr.) in pri ''Enciklopediji Slovenije''. Je soavtor [[berilo|beril]] in priročnikov za višje razrede osnovne šole in srednjo šolo (skupaj 18). Od leta [[1973]] se ukvarja s sociološkimi raziskavami [[bralna navada|bralnih navad]] Slovencev.
 
== Izbrana bibliografija ==