Redakcija: 09:43, 7. februar 2005 uredi Edmoon (pogovor \| prispevki) 111 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:45, 7. februar 2005 uredi razveljavi Edmoon (pogovor \| prispevki) 111 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 6: Povsem utemeljeno je bilo pričakovati, da morajo biti ti elementi navzoči v notranjosti Sonca. Spektralna analiza je bila utemeljena. Poleg analize materialov najdenih na Zemlji so se lahko analizirale tudi snovi v zvezdnih spektrih. Obstaja v sedmih temeljnih razredih, kot tudi tremi podrazredi (beri kategorijami): Tabela 21▼ Razred Značilnosti Barva Temperatura in °K Zvezde tega tipa '''O''' Ioniziran Helij (He II) Modra 28000 – 50000 Mintaka '''B''' Nevtralni Helij (He I) Balmerjeva – vrsta Vodik Modro – bela 9900 – 28000 Rigel, Spika '''A''' Vodik, kalcij (Ca II) Bela 7400 – 9900 Vega in Sirij '''F''' Kalcij (Ca II), nasvzoče so kovine Belo – rumena 6000 – 7400 Prokijon, Kanop '''G''' Kalcij (Ca II), železo in druge kovine Rumena 4900 – 6000 Kapela, Sonce '''K''' Močne črte kovin, kasneje titanov oksid Oranžna 3500 – 4900 Arktur, Aldebaran '''M''' Titanov oksid Rdeče – oranžna 2000 – 3500 Betelgeza, Antares Podrazredi '''R''' Ciano (CN), ogljikov monoksid (CO), ogljik Rdeče – oranžna 3500 – 5400 '''S''' Cinkov oksid Rdeče – oranžna 2000 – 3500 '''N''' Ogljik Rdeča 1900 – 3500 Ustalila se je domneva, da so spektralni razredi od O do A spektri zelo mladih zvezd (zgodnji razvojni stadiji zvezd), spektralni razredi od F do G veljajo za srednje razvojne stopnje in preostali spektralni razredi za pozne spektralne razrede (zvezde, ki so v razvojnem smislu zelo stare in že razvite). Označbe zgodnji, srednji in pozni že veljajo za zastarele in ovržene hipoteze, češ „da spektralni razred kaj pove o razvojnem stanju določene zvezde“. Kljub tem domnevam se te označbe še zmeraj uporabljajo v praksi in zvezda velja za zgodnjo ali pozno, če se spektralni razred v primerjavi z malo drugačnim, a bližnjim razredom O ali razredu M. Vrstica 42 ⟶ 59: Prvi poskusi v razporejanju svetlosti in temperature zvezd so bili v letu 1865. Italijanski pater Angelo Secchi je povzel trostopenjsko skalo in 1874 Hermann Carl Vogel z enim sistemom, v katerem so bile zaobjete vse do tedaj poznane razvojne teorije zvezd, kar je pomenilo, da je bil vedno znova dopolnjen in vsebinsko razširjen. ~~Spektralni razredi~~ ▲Tabela 2 ~~Razred Barva Temperatura Povprečna masa teh zvezd Povporečen radij (polmer) Povprečni izsev Posebnosti sepktra Primer teh zvezd~~ O Modra preko 25,000 K 60 15 1,400,000 Posamezne ionizirane helijeve črte (H I) obe v zžarčenju ali absorpciji. Močni UV kontinuum (poudarjen vrhunec sevanja v UV delu spektra). 10 Kuščarice (10 Lac) ~~B Modra 11,000 - 25,000 K 18 7 20,000 Nevtralne helijeve črte (H II) v absorpciji. Rigel~~ ~~Spika~~ ~~A Modra 7,500 - 11,000 K 3.2 2.5 80 Vodikove črte najmočnejše pri zvezdah spektralnega razreda A0, zmanjšane pri ostalih A zvezdah. Sirij, Vega~~ ~~F Modra do bela 6,000 - 7,500 K 1.7 1.3 6 Absorpcijske črte Kalcija II (Ca II) absorption. Kovinske črte postanejo zaznavne. Kanop, Prokijon~~ ~~G Bela do rumena 5,000 - 6,000 K 1.1 1.1 1.2 Absorpcijske črte nevtralnihkovinskih atomov in ionov (n. primer enkrat ioniziran kalcij). Sonce, Kapela~~ ~~K Oranžna do rdeča 3,500 - 5,000 K 0.8 0.9 0.4 Kovinske črte, pri nekaterih modri del spektra. Arktur, Aldebaran~~ ~~M Rdeča Pod 3,500 K 0.3 0.4 0.04~~ ~~(zelo medle) Pri nekaterih molekularni pasovi titanijevega oksida. Betelgeza, Antares~~ == Podtipi == Vsi ~~zzvezdni~~zvezdni tipi so razdeljeni v podrazrede (od 0 do 9, torej 10 razredov) , ki temelji na poziciji svetlkostne skale (skale izseva). Spektralni razred (vsak posebej) Zvezde spektralnega razreda O so zelo vroče in svetle, in so navidezno modre barve. Naos v ozvezdju Krme sveti s svetlostjo, ki je blizu milijonkrat večlji od Sončevega absoltunega izseva. Te zvezde so močnoi inonizirane in imajo nevtralne črte helija in zelo šibke vidikove črte. Zvezde spektralnega razreda O največ sevajo v ultravijoličnem delu elektromagnetnega valovanja zaradi česar so modre barve. Vrstica 72 ⟶ 76: • T: 1.000 – Zvezde tipa T Bika, zelo mlade zvezde z majhno povprečno gostoto. • C: ogljikove zvezde. • R: ~~Formalno~~Formelno je to razred ogljikovih zvezd, primerljive spektralnemu razredu K zvezd: npr. S Žirafe. • N: Poseben tip zvezd, ki predstavlja ogljikove zvezde, ki so podobne spektralnemu razredu M: npr. R Zajca. • S: podoben spektralnemu razredu M, ki ima cirkonijev oksid zamenjan z bolj pogostim titanijevim oksidom. Vrstica 85 ⟶ 89: Končno, zvezde spektralnega razreda D včasih uporabljajo za oznako belih pritlikavk, ki je najpogostejši konec običajnih zvezd. --[[Uporabnik:Edmoon\|Edmoon]] 08:4045, 7 feb. 2005 (CET)

Spektralni razred: Razlika med redakcijama