Grad Žovnek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn |
m →Zgodovina: tn |
||
Vrstica 8:
Žovneški so si večino svojih gradov zgradili sami. Grad Žovnek je bil prvič omenjen v listinah okoli leta [[1130]], leta [[1144]] ter leta [[1173]] v zvezi z [[Gebhard II. Žovneški|Gebhardom II.]]. Ime glavnega gradu Žovneških se je leta [[1278]] pojavilo kot ''Castrum Sevnekke'', pozneje pa kot ''Sannegg'', čeprav je na istem pobočju okrog 200 m vzhodneje že pred tem stala [[utrdba]], od katere je ostalo le še nekaj kamnov. Ime gradu so navajali tudi kot ''Sonekke'', ''Sonhec'', ''Sanhek'', ''Saunekke'', ''Seunek'', ''Sewnek'', ''Sawnek''. Nedvomno je ime povezano s Savno - reko [[Savinja|Savinjo]]. Danes je reka oddaljena od gradu 4 km proti vzhodu, tedaj pa je morda tekla bližje, kar potrjujeta tradicija in oblika tal. Ker se prva dva Žovneška gospoda, [[Gebhard I. Savinjski|Gebhard I.]] in [[Leopold I. Savinjski|Leopold I.]] še ne imenujeta po gradu, verjetno tedaj še ni stal. Prva omemba gradu se ujema s splošno zgodovino nastanka gradov, saj so prve gradove pri nas začeli graditi v [[12. stoletje|12. stoletju]], prej pa je gospoda prebivala v utrjenih [[dvor]]ih.
Grad so zgradili na gorskem obronku, ki ga na severozahodu ozko sleme veže z [[Dobrovlje|Dobroveljsko planoto]]. Grad se je dal odlično braniti in je bil dobro utrjen. Na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, so ga varovali trije približno 9 m široki jarki. Osnovna grajska stavba je obsegala [[pravokotnik|pravokotni]] vhodni [[stolp]] z [[dvižni most|dvižnim mostom]] ([[gotika|poznogotski]] [[portal]]), dvonadstropni obrambni stolp in dva okrogla vogalna stolpa, na južni strani se je dvigovalo zunanje obzidje, v trinadstropnem stanovanjskem delu pa manjše arkadno dvorišče. Prek jarkov so vodili pridvižni mostovi. Preko njih je pot vodila do stranskega vhoda v grad, ki je imel kot celota obliko nepravilnega [[trapez]]a s krajšo vzporednico na vzhodu. Stranski vhod je vodil na podolgovato dvorišče, ki je na jugu segalo do nasipa z [[obzidje]]m, na severu do grajskega jedra
Grajsko jedro je danes večinoma porušeno, lahko pa ga je ločiti od obzidja, ki je stalo za njim. Glavno poslopje je bilo prostorno in skromno. Imelo je tri trakte, ki so skupaj z obzidjem na severni strani oklepali majhno notranje dvorišče.
| |||