Grad Žovnek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +p
m dp
Vrstica 6:
== Zgodovina ==
 
Žovneški so si večino svojih gradov zgradili sami. Grad Žovnek je bil prvič omenjen v listinah okoli leta [[1130]], leta [[1144]] ter leta [[1173]] v zvezi z [[Gebhard II. Žovneški|Gebhardom II.]]. Ime glavnega gradu Žovneških se je leta [[1278]] pojavilo kot ''Castrum Sevnekke'', pozneje pa kot ''Sannegg'', čeprav je na istem pobočju okrog 200 m vzhodneje že pred tem stala [[utrdba]], od katere je ostalo le še nekaj kamnov. Ime gradu so navajali tudi kot ''Sonekke'', ''Sonhec'', ''Sanhek'', ''Saunekke'', ''Seunek'', ''Sewnek'', ''Sawnek''. Nedvomno je ime povezano s Savno - reko [[Savinja|Savinjo]]. Danes je reka oddaljena od gradu 4 km proti vzhodu, tedaj pa je morda tekla bližje, kar potrjujeta tradicija in oblika tal. Ker se prva dva Žovneška gospoda, [[Gebhard I. Savinjski|Gebhard I.]] in [[Leopold I. Savinjski|Leopold I.]] še ne imenujeta po gradu, verjetno tedaj še ni stal. Prva omemba gradu se ujema s splošno zgodovino nastanka gradov, saj so prve gradove pri nas začeli graditi v [[12. stoletje|12. stoletju]], prej pa je gospoda prebivala v utrjenih [[dvor]]ih.
 
Grad so zgradili na gorskem obronku, ki ga na severozahodu ozko sleme veže z [[Dobrovlje|dobroveljsko planoto]]. Grad se je dal odlično braniti in je bil dobro utrjen. Na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, so ga varovali trije približno 9 m široki jarki. Osnovna grajska stavba je obsegala [[pravokotnik|pravokotni]] vhodni [[stolp]] z [[dvižni most|dvižnim mostom]] ([[gotika|poznogotski]] [[portal]]), dvonadstropni obrambni stolp in dva okrogla vogalna stolpa, na južni strani se je dvigovalo zunanje obzidje, v trinadstropnem stanovanjskem delu pa manjše arkadno dvorišče. Prek jarkov so vodili pridvižni mostovi. Preko njih je pot vodila do stranskega vhoda v grad, ki je imel kot celota obliko nepravilnega [[trapez]]a s krajšo vzporednico na vzhodu. Stranski vhod je vodil na podolgovato dvorišče, ki je na jugu segalo do nasipa z [[obzidje]]m, na severu do grajskega jedra on na vzhodu do gospodarskih poslopij. Pristava (gospodarska poslopja in [[hlev]]i) so bili ob vznožju grajskega hriba.