Božja milost: Razlika med redakcijama

Verski izraz '''Božja milost''' je verski izraz, ki označuje [[dar]], ki ga [[Bog]] v svoji naklonjenosti in dobroti podeli posamezniku ali skupini oseb. Prejemnikove [[zasluga|zasluge]] pri tem nimajo pomena, saj gre za dar in ne za nekakšno [[plačilo]], vendar pa je pomembna prejemnikova odprtost oziroma sprejemljivost.

V svetopisemskih besedilih [[Nova zaveza|Nove zaveze]] je za »milost« navadno uporabljena grška beseda {{jezik-el2| χαρις }}: ''charis'', ki dobesedno pomeni »dar«. [[Jezus Kristus|Jezus]] sam te besede ni velikokrat uporabljal, vendar pa je iz številnih prilik moč dokaj natančno razbrati njegov nauk o milosti. Med drugim je učil, da milost prihaja le od Boga in je njegov zastonjski dar. V tem smislu so še posebej značilne prilike o plačilu oz. nagradi delavcem v vinogradu[[vinograd]]u (Mt 20,1-16), o usmiljenem Samarijanu[[Samarijan]]u ({{biblverz|Lk|10,30-37}}) ter o izgubljenem sinu ({{biblverz|Lk|15,11-32}}). Poudaril je tudi potrebnost milosti za človeka, ki se sam ne more opravičiti - npr. v priliki o farizeju[[farizej]]u in grešniku, ki molita v [[tempelj|templju]] ({{biblverz|Lk|18,11-14}}), ali z obljubo zveličanja spokorjenemu razbojniku[[razbojnik]]u, s katerim sta bila skupaj križana ({{biblverz|Lk|23,39-43}}). Apostoli[[Apostol]]i so Jezusov nauk povzeli in dalje razvili zlasti v luči njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tako beremo v Pavlovih pismih, da »…so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu« ({{biblverz|Rim|3,24}}), ter na drugem mestu: »V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti« ({{biblverz|Ef|1,7}}).