Termika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Zupi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Thermal column.svg|thumb|Diagram termičnega stebra]]
'''Termika''' pomeni steber dvigajočega se [[zrak]]a zaradi sončnega segrevanja; pri tem pojavu gre v bistvu za [[konvekcija|konvekcijo]]. Nastane tako, da [[sonce]] ogreva tla, od katerih se ogreje tudi zrak nad tlemi. Pri tem pojavu se toplejši [[zrak]] dviga in se pri tem ohlaja. Dviganje se zaustavi, ko se dvigajoči se zrak ohladi na temperaturo okoliškega zraka. Včasih (predvsem [[poletje|poleti]]) pa so pogoji taki, da termično dviganje seže do velikih višin, kar povzroči nastanek nevihtnih oblakov - [[kumulonimbus]]ov.
 
Na velikost in jakost termike vplivajo predvsem dogajanja v spodnji plasti [[atmosfera|atmosfere]], v [[troposfera|troposferi]]. Termično dviganje je precej izrazito ob prehodu hladne [[fronta (meteorologija)|fronte]], ko se pojavi plast hladnejšega zraka nad ogreto površino tal. Močna termika nastaja tudi ob prisojnih pobočjih, kjer zrak med dviganjem drsi ob pobočju in se tako ogreva od celotnega pobočja.
 
Termično dviganje zraka je ponavadi močmožno najti pod [[kumulus]]i, ki se smatrajo kot indikatorji termike, saj tam zaradi ohlajevanja dvigajočega se zraka prihaja do [[kondenzacija|kondenzacije]] [[voda|vodne]] [[para|pare]], zaradi česar nastane oblak.
Seveda pa ni nujno, da nad vsakim termičnim dviganjem nastane kumulus. Če je zrak dovolj suh ali če se npr. zaradi [[toplotni preobrat|inverzije]] ne dvigne do višine, kjer nastanejo oblaki (glej [[rosišče|temperatura rosišča]]), oblaki ne nastanejo. Takrat govorimo o t.i. modri oz. suhi termiki, ki jo je zaradi odsotnosti kumulusov težje najti.
 
Vrstica 15:
Na nastanek termike ima predvsem v ravnih predelih pomembno vlogo [[veter]], ki povzroči, da se baloni toplega zraka ob spremembi površine terena odlepijo od tal. Če pa je veter premočan, pa se topel zrak pomeša s hladnejšim zrakom in dviganje zato oslabi.
 
Poleg vetra pa na dvig toplega zraka od tal vplivajo tudi t.i. ''termični sprožilci'', ki pomagajo sprožiti odlepljanje toplega zraka od tal. Kot termični sprožilci lahko nastopajo neravnine na ravnem terenu (manjše vzpetine, zgradbe, naselja, gozd,...), vrh grebena ali vzpetine, police in druge nepravilnosti na gorskem pobočju, meja površin z različnimi [[temperatura]]mi, itd.
 
Ko se topel zrak odtrga od tal, se začne dvigati v obliki balonov toplega zraka ali stebrov, ki pa v veliki večini primerov niso idealno homogeni, saj se topel zrak meša s hladnim zrakom iz okolice in na tak način nastanejo področja z različno hitrostjo dviganja zraka, ki jih obdaja področje spuščajočega se zraka. Ravno tako na dvigajoč se zrak vpliva [[veter]], ki povzroči zanos termičnih stebrov (posebej izrazit efekt, ko se hitrost vetra z višino močno spreminja).