Ljubljanska vzpenjača: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
m ni več {{aktualno}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
'''Ljubljanska vzpenjača''' je [[tirnično vozilo]], namenjeno prevažanju obiskovalcev na [[Ljubljanski grad]]. [[Mestna občina Ljubljana]] se je pod vodstvom županje [[Vika Potočnik|Vike Potočnik]] za gradnjo odločila leta [[2000]], projekt pa je bil dokončan konec leta [[2006]].
 
Skupna cena je znašala 6006,54 milijona [[evro]]vevrov, kar je bil tudi eden od vzrokov za veliko nenaklonjenost, ki jo je projekt zbujal v javnosti. Po mnenju večine Ljubljana vzpenjače ne potrebuje, sprožale pa so se tudi polemike o tem, kako bo dela prenesel strm [[Ljubljanski grad|grajski grič]], kajti zaradi poseka dreves je grozilo, da se bo pričela zemlja usipati k [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]]. Za nameček je vzpenjača prekinila tudi eno izmed poti na grad, ki je še zdaj zaprta za sprehajalce. Tudi začetni planirani stroški gradnje so se več kot le enkrat podražili, zato je bila za časa županovanja Danice Simšič vložena zahteva, da se še enkrat prouči vrednost projekta. Nazadnje je bil odlok o vzpenjači sprejet, ker so penali za prekinitev pogodbe znašali več kot sama izgradnja.
 
Višinska razlika, ki jo vzpenjača opravi, je 70 metrov. Vožnja traja eno minuto. Prvi obiskovalci so se lahko na grad popeljali 28. decembra 2006, do 10. januarja 2007 zastonj (kar je privedlo do velikega zanimanja in gneče, da bi jo preizkusili), sicer pa cena vožnje znaša 2 evra (480 [[SIT]]). Žal se je vzpenjača že v prvih petih dneh svojega obratovanja kar dvakrat pokvarila, tako da vožnja z njo ni bila mogoča. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo, če ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov, investicija povrnila šele v 40 letih. Sam sklep o vzpenjači je bil sprejet predvsem zato, da bi omogočili ogled gradu tudi starejšim ter invalidom, ki se po zapori ceste na grad nanj ne bi mogli povzpeti peš.