Ulrik Augsburški: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{slog}}
wikifikacija
Vrstica 1:
'''Sveti Urh (Ulrik)''' (tudi '''Ulrik Augsburški'''), [[Bavarska|bavarski]] [[svetnik]], [[augsburški škof]], * [[890]], [[Wittislingen]] ali [[Augsburg]], [[4. julij]] [[973]], [[Augsburg]].
{{slog}}
 
=== Življenjepis ===
'''Atributi'''
Rodil se je leta [[890]] in bil po rodu Bavarec. Tudi pov naših[[Wittislingen|Wittislingnu]] krajihali ima[[Augsburg]]u večna cerkva[[Bavarska|Bavarskem]]. Kot otrok je bil tako šibak, da so ga starši od sramu skrivali. Pozneje pa je zrastel v krepkega dečka in se odločil za duhovski[[Duhovnik|duhovniški stan]]. Kot mladenič se je izogibal nevarne družbe. »Če ni netiva, tudi ognja ni,« je rekel. Najprej je hotel postati [[Benediktinci|benediktinski menih]], v molitvi pa je spoznal, da ga [[Bog]] kliče v apostolsko življenje. Postal je svetni duhovnik in pozneje [[škof]] [[Škofija Augsburg|augsburške škofije]], ki jo je potem vodil petdeset50 let. Bil je mož molitve in dela, ljubil pa je tudi duhovito in nedolžno šalo.
škofovska oblačila, knjiga z ribo
 
Leta [[955]] je odločilno pripomogel k zmagi nad [[Madžari|Ogri]] na [[Leško polje|Leškem polju]]. Madžari, ki so na svojih roparskih pohodih često plenili tudi po naši slovenskislovenskih zemljikrajih, so leta [[955]] prišli prav do Augsburga[[Augsburg]]a in ga oblegali. Škof sam je dal popraviti mestno [[obzidje]] in je sredi puščic in kamnov brez čelade in oklepa jahal od čete do čete in jih bodril. Redovnicam pa je naročil, da so molile za božje varstvo. Ko je spoznal, da pripravlja sovražnik odločilen napad, je po slovesni [[Maša|maši]] obhajal vso vojsko. ResSovražniki so sovražnikires napadli, mesto je pod Urhovim poveljstvom napad odbilo.
 
Dovolj močna armada cesarja [[Oton I. (Sveto rimsko cesarstvo)|Otona I.]] in [[Čehi|Čehov]] je Madžarom zadala popoln poraz. Oton je zdaj prisilil Madžare k stalni naselitvi in sprejemu [[Krščanstvo|krščanstva]]. Vsa [[Evropa]] si je oddahnila in tudi naši slovenski kraji so bili rešeni hude nadloge. Na bojišču sta obležala poleg drugih najbližjih tudi Urhov brat in nečak. Škofa Urha (Ulrika) je ta izguba tako prizadela, da ga je prišel tolažit sam [[cesar]]. Naš svetnikUrh je bil predvsem škof, a tudi velik junak in čuteč človek.
'''Imena'''
Urh, Udo, Ulrich, Ulrih, Ulrik, Uroš; Ulrika, Ula
 
Svoje pastirske dolžnosti je Urh opravljal z živo zavestjo odgovornosti pred Bogom in z modrostjo, pridobljeno s prisrčno molitvijo. Prepotoval je večkrat širne pokrajine svoje škofije in za vzgojo dobrih duhovnikov ustanovil stolniško šolo, ki je kmalu zaslovela daleč naokrog.
 
Umrl je [[4. julij]]a leta [[973]]. Na škofovskem mestu ga je nasledil [[Henrik I. (augsburški škof)|Henrik I.]] Sveti Urh je bil prvi svetnik, ki je bil [[Kanonizacija|kanoniziran]]. To se je zgodilo [[4. julij]]a [[993]] iz strani [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]
'''Cerkve v Sloveniji/svetu'''
V Sloveniji je 38 cerkva sv. Urha. Po njih so poimenovani kraji Sv. Urh, Šenturška Gora, Šenturh.
 
=== Godovni zavetnik ===
 
Sveti Urh, škof, goduje [[4. julijajulij]]a. Pri nas ga navadno upodabljajo kot škofa z ribo v roki. Legenda pripoveduje, da je škofa Urha nekoč obiskal škof Konrad. Večerjala sta in se za mizo še dolgo v noč pomenkovala ter tam učakala petkovo jutro. Tedaj prihiti s pismom sel bavarskega vojvode, in škofkateremu Urh mu podari kurje bedro, ki je na mizi bilo še od četrtkove večerje. Ta ga je vzel in potem pri vojvodi škofa zatožil, da ob petkih škof Urh je meso. V dokaz je hotel pokazati v torbi shranjeno bedro. A glej, bedro se je spremenilo in sel je iz svoje torbe potegnil ribo. Značilni atributi (pridatki), ki se pojavljajo na upodobitvah so: škofovska oblačila in knjiga z ribo.
===Življenjepis===
Rodil se je leta 890 in bil po rodu Bavarec. Tudi po naših krajih ima več cerkva. Kot otrok je bil tako šibak, da so ga starši od sramu skrivali. Pozneje pa je zrastel v krepkega dečka in se odločil za duhovski stan. Kot mladenič se je izogibal nevarne družbe. »Če ni netiva, tudi ognja ni,« je rekel. Najprej je hotel postati benediktinski menih, v molitvi pa je spoznal, da ga Bog kliče v apostolsko življenje. Postal je svetni duhovnik in pozneje škof augsburške škofije, ki jo je potem vodil petdeset let. Bil je mož molitve in dela, ljubil pa je tudi duhovito in nedolžno šalo.
 
Različice imena Urh so še: Urh, Udo, Ulrich, Ulrih, Ulrik, Uroš; Ulrika, Ula.
Leta 955 je odločilno pripomogel k zmagi nad Madžari na Leškem polju. Madžari, ki so na svojih roparskih pohodih često plenili tudi po naši slovenski zemlji, so leta 955 prišli prav do Augsburga in ga oblegali. Škof sam je dal popraviti mestno obzidje in je sredi puščic in kamnov brez čelade in oklepa jahal od čete do čete in jih bodril. Redovnicam pa je naročil, da so molile za božje varstvo. Ko je spoznal, da pripravlja sovražnik odločilen napad, je po slovesni maši obhajal vso vojsko. Res so sovražniki napadli, mesto je pod Urhovim poveljstvom napad odbilo.
 
V [[Slovenija|Sloveniji]] je 38svetem cerkvaUrhu sv.[[Posvetitev Urhacerkve|posvečenih]] 38 cerkva. Po njihnjem so poimenovani kraji [[Sv. Urh]], [[Šenturška Gora]], [[Šenturh]].
Dovolj močna armada cesarja Otona I. in Čehov je Madžarom zadala popoln poraz. Oton je zdaj prisilil Madžare k stalni naselitvi in sprejemu krščanstva. Vsa Evropa si je oddahnila in tudi naši slovenski kraji so bili rešeni hude nadloge. Na bojišču sta obležala poleg drugih najbližjih tudi Urhov brat in nečak. Škofa Urha (Ulrika) je ta izguba tako prizadela, da ga je prišel tolažit sam cesar. Naš svetnik je bil predvsem škof, a tudi velik junak in čuteč človek.
 
Svoje pastirske dolžnosti je Urh opravljal z živo zavestjo odgovornosti pred Bogom in z modrostjo, pridobljeno s prisrčno molitvijo. Prepotoval je večkrat širne pokrajine svoje škofije in za vzgojo dobrih duhovnikov ustanovil stolniško šolo, ki je kmalu zaslovela daleč naokrog.
 
[[Kategorija:Rojeni leta 890]]
Umrl je 4. julija leta 973. Takrat tudi goduje.
[[Kategorija:Umrli leta 973]]
[[Kategorija:Svetniki]]
 
[[de:Ulrich von Augsburg]]
===Godovni zavetnik===
[[en:Ulrich of Augsburg]]
Sveti Urh, škof, goduje 4. julija. Pri nas ga navadno upodabljajo kot škofa z ribo v roki. Legenda pripoveduje, da je škofa Urha nekoč obiskal škof Konrad. Večerjala sta in se za mizo še dolgo v noč pomenkovala ter tam učakala petkovo jutro. Tedaj prihiti s pismom sel bavarskega vojvode in škof Urh mu podari kurje bedro, ki je na mizi bilo še od četrtkove večerje. Ta ga je vzel in potem pri vojvodi škofa zatožil, da ob petkih škof Urh je meso. V dokaz je hotel pokazati v torbi shranjeno bedro. A glej, bedro se je spremenilo in sel je iz svoje torbe potegnil ribo.
[[es:Ulrico de Augsburgo]]
Nam najbližja upodobitev svetega Urha je v podružnični cerkvi na gričku med Zaklancem in Podolnico.
[[nl:Ulrich van Augsburg]]
[[pl:Święty Ulryk]]