Po uspešnem šolanju je [[leto 1956/|leta 1956]] diplomiral iz [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[književnost|književnosti]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], doktoriral pa leta 1964 z razpravo o F. Maslju. Njegova pot slavista in slovenista se je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, natančneje na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti|Oddelku za slovanske jezike in književnosti]]. Tam je bil od [[leto 1983|leta 1983]] redni profesor, v letih 1978 do 1997 je bil vodja [[katedra za zgodovino hrvaške in srbske književnosti|katedre za zgodovino hrvaške in srbske književnosti]], od 1984. do 1986. pa tudi njen predstojnik. Po dolgoletnem pedagoškem in ustvarjalnem delu se je leta 1997 upokojil.
Življenjska pot ga je vodila v različna univerzitetna središča tedanje domovine [[Jugoslavija|Jugoslavije]], bil je namreč večletni lektor in predavatelj slovenskega jezika in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Zadru|Filozofski fakulteti v Zadru]], predavatelj na [[Pedagoška akademija v Ljubljani/|Pedagoški akademiji v Ljubljani]] in Mariboru ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Kot gostujoči profesor pa je poučeval tudi na univerzah v tujini (Nemčiji, Italiji, Avstriji ...). Napisal je številne znanstvene, strokovno slovenistične, slavistične in srbokroatistične prispevke, študije, knjige, članke ter zasnovo celovitega študijskega programa južnoslovanskih književnosti v Mariboru in kasneje tudi v Ljubljani. Aktivno je sodeloval na številnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih slavističnih srečanjih in tudi na dveh svetovnih slavističnih kongresih. S svojimi prispevki je sodeloval v znanstvenih publikacijah, ki izhajajo v južnoslovanskih kulturnih in univerzitetnih središčih in bil tudi pobudnik nagrade za prevode iz slovenske književnosti, ugledne [[Župančičeva listina|Župančičeve listine]].
