Janez Rotar: Razlika med redakcijama

 

 

 

 

Po uspešnem šolanju je [[leto 1956/leta 1956]] diplomiral iz [[slovenski jezik/slovenskega jezika]] in [[književnost/književnosti]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani/Filozofski fakulteti v Ljubljani]], doktoriral pa leta 1964 z razpravo o F. Maslju. Njegova pot slavista in slovenista se je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, natančneje na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti/Oddelku za slovanske jezike in književnosti]]. Tam je bil od [[leto 1983/leta 1983]] redni profesor, v letih 1978 do 1997 je bil vodja [[katedra za zgodovino hrvaške in srbske književnosti/katedre za zgodovino hrvaške in srbske književnosti]], od 1984. do 1986. pa tudi njen predstojnik. Po dolgoletnem pedagoškem in ustvarjalnem delu se je leta 1997 upokojil.

Življenjska pot ga je vodila v različna univerzitetna središča tedanje domovine [[Jugoslavija/Jugoslavije]], bil je namreč večletni lektor in predavatelj slovenskega jezika in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Zadru/Filozofski fakulteti v Zadru]], predavatelj na [[Pedagoška akademija v Ljubljani/Pedagoški akademiji v Ljubljani]] in Mariboru ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Kot gostujoči profesor pa je poučeval tudi na univerzah v tujini (Nemčiji, Italiji, Avstriji ...). Napisal je številne znanstvene, strokovno slovenistične, slavistične in srbokroatistične prispevke, študije, knjige, članke ter zasnovo celovitega študijskega programa južnoslovanskih književnosti v Mariboru in kasneje tudi v Ljubljani. Aktivno je sodeloval na številnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih slavističnih srečanjih in tudi na dveh svetovnih slavističnih kongresih. S svojimi prispevki je sodeloval v znanstvenih publikacijah, ki izhajajo v južnoslovanskih kulturnih in univerzitetnih središčih in bil tudi pobudnik nagrade za prevode iz slovenske književnosti, ugledne [[Župančičeva listina/Župančičeve listine]].

 

Ukvarjal se je predvsem s pisci in problemi slovenske, hrvaške in srbske književnosti. Raziskoval je medsebojno učinkovanje psihosocialnega izkustva ustvarjalcev ter literarne strukture in pripovedne tehnike v tako imenovanih enostavnih zvrsteh ljudske in umetne književnosti. Na podlagi pedagoških in didaktičnih izkušenj je razlagal literarna dela glede na njihov sprejem pri bralcih in si prizadeval tudi teoretično sistematizirati ta vidik. To smer obravnave je dopolnjeval z analizo spoznavnih funkcij v novejših slovenskih, hrvaških in srbskih romanih. Slovenskim bralcem je predstavljal sodobne južnoslovanske avtorje s kritičnimi študijami. Objavljal je tudi članke o kulturi in socialni problematiki, o jezikovnem in narodnem vprašanju, predvsem glede na položaj slovenskih manjšin v zamejstvu. Podrobno je raziskoval tudi oblikovanje prvin slovenske narodne zavesti v dobi [[reformacija/reformacije]]. V zgodovino slovenistike pa je posegel z izdajanjem korespondence [[Fran Ramovš/Frana Ramovša]].

 

 

Urejal je [[mesečnik za kulturo Dialogi/mesečnik za kulturo Dialogi]] (1969/70) ter bil sourednik [[zbornik Siti in lačni Slovenci/zbornika Siti in lačni Slovenci]] (1969). V vrh njegovega znanstvenega dela sodijo samostojne monografije in sicer obsežnejša dela oziroma knjige o [[Fran Maselj Podlimbarski/Franu Maslju Podlimbarskem]], delo o literarni stvarnosti na Slovenskem Iz prispevkov, o vrstah literarnih del Povednost in vrsta, o pripovedništvu v književnosti K umevanju pripovedništva, o recepcijski estetiki v nacionalnih literarnih pojavih Književnost in spoznanje, izčrpno delo o Trubarjevem slovenstvu in odnosu do nam bližnjih [[Slovani/Slovanov]] Primož Trubar in Južni Slovani, študijo Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Belićem, čustveno in izpovedno besedilo Mora in bolečina slovenskega naroda in še nekaj drugih.

 

 

Socialna in politična misel Podlimbarskega. (1969) (5220096)

Iz prispevkov. (1971). (4512512)