Leta [[1850]] je Roche [[matematika|matematično]] raziskoval proces, kdaj razpade majhno [[telo]], kadar se preveč približa drugemu večjemu telesu, ki ga [[gravitacija|gravitacijsko]] veže nase. Po njem se tako imenuje [[RochejevaRocheva meja]] (RochejevaRocheva limita), do katere majhno telo ne razpade na kose. Meja, ki določa oddaljenost od središča [[planet]]a znotraj, katere ne more obstajati [[naravni satelit]], oziroma, če bi se neko telo znašlo v njej, bi se razpadlo zaradi delovanja [[plimska sila|plimskih]] [[sila|sil]]. Njegova razprava se je ukvarjala le s [[trdnina]]mi ali [[kapljevina]]mi, toda osnove mehanizma so iste, bodisi da so telesa trdna, kapljevinasta ali [[plin]]asta. Za satelit v tekočem stanju [[idealni plin|idealiziranega plina]] znaša RochejevaRocheva meja okoli 2,44 polmera planeta. Zunanja meja [[Saturn (planet)|Saturn]]ovih prstanov je znotraj te meje, na oddaljenosti 2,3 polmera Saturna, najbližji satelit [[Mimas (luna)|Mimas]] pa je na razdalji 3,1 polmera, torej zunaj meje. To lastnost je odkril pri proučevanju nastanka Saturnovih prstanov.
Pojav velja tudi za [[črna luknja|črne luknje]] in sredice aktivnih [[kvazar]]jev, kar pa še ni praktično potrjeno. [[umetni satelit|Umetni satelit]]i so premajhni, da bi bile njihove plimske sile opazne.
Vrstica 8:
== Glej tudi ==
* [[RochejevRochev oval]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1820|Roche, Edouard Albert]]
