Goba: Razlika med redakcijama

'''Góba''' je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst [[glíva|gliv]] (''Mycophyta''), v katerem nastajajo spore. Z izrazom goba lahko imenujemo tudi celotni organizem s takim plodiščem (=Makromicetes''Macromycetes''). Gobe živijo kot [[gniložika|gniloživke]] (saprofiti), [[zajedavec|zajedavke]] (paraziti) ali v [[sožitje|sožitju]] (simbiozi) z drugimi organizmi. Gobe gniloživke si energijo in potrebne organske snovi priskrbijo tako, da razkrajajo odmrle organske ostanke. Gobe, kot skupina organizmov z makroskopskim plodiščem, niso sistematska kategorija, saj si niso vse v ožjem sorodu. Med gobe prištevamo nekatere [[zaprtotrosnice]] (Ascomicete''Ascomycetes''), npr. [[mavrah]] in [[tartuf]]i, kot tudi nekatere [[prostotrosnice]] (Basidiomicete''Basidiomycetes''), npr. [[jurček|jurčke]], [[lisička|lisičke]] in [[mušnica|mušnice]].

Vendar pa med gobe ne uvrščamo tistih zaprtotrostniczaprtotrosnic, ki ne tvorijo makroskopskih plodišč, kot so npr. [[pivski kvas]] (''SacharomicesSaccharomyces cerevisiae'') in [[črna krušna plesen]] (''Rhizopus nigricans''). Tudi nekatere prostotrosnice ne tvorijo makroskopskih plodišč in jih zato ne uvrščamo med gobe. Taka je npr. [[žitna rja]] (''Puccinia graminis'') in [[koruzna snet]] (''Ustilago maidismaydis'').

Gobe, podobno kot ostale glive, uvrščamo med najpomembnejše odstranjevalce odpadkov v naravi, izjemno pomembno vlogo pa imajo tudi zato, ker predelajo že uporabljene organske snovi v ponovno surovino za druge žive organizme, saj so tudi same hrana. Številne vrste gob se življenjsko povezujejo s [[korenine|koreninskim]] sistemom živih rastlin, predvsem [[drevo|dreves]], s katerimi živijo v [[sožitje|sožitju]] (simbioza), imenovamem [[''mikoriza''[[mikoriza]]'''. Tako nekatere vrste gob ([[tartuf]]inpr. tartufi) kot posebni gomoljasti izrastki zrastejo na koreninah nekaterih drevesnih vrst. Te gobe drevesu odvzemajo nekatere organske snovi (predvsem razne rastlinske [[hormonogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]]e), same pa drevo oskrbujejo z [[voda|vodo]] in v njej raztopljenimi [[mineralimineral]]i.

Mikoriza je lahko endotrofna ali ektotrofna. Endotrofna mikoriza imenujemo pojav, pri katerem pletež [[celica|celic]] gobe prodre v notranjost koreninskih celic gostitelja, pri ektotrofni mikorizi pa se goba razprede samo v [[intercelilarjimedceličnina|medceličnih prostorih]]h med koreninskimi celicami. Ta simbioza je pri nekaterih vrstah drevesnih in gobjih vrstah tako močna, da se skoraj vse vrste [[cevarke|cevark]] in nekatere vrste [[koprenke|koprenk]] brez drevesa gostitelja sploh ne morejo razviti. Po drugi strani pa tudi nekatere drevesne vrste brez pomoči gob slabše uspevajo. Tako se v naravi mikorizne drevesne vrste z gobjimi [[trosi]] »okužijo« že v mladosti, kar s pridom izkoriščajo tudi gojitelji tartufov, ki taka drevesa sadijo v posebne nasade in na ta način pridobivajo to cenjeno gobo.