Goba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika »195.210.230.120« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Pinky«
Krefts (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
[[Slika:Edible Fungi.jpg|thumb|Različne vrste užitnih gob]]
'''Góba''' alije '''mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst [[glíva'''|gliv]] (Mycophyta), jev rastlinakaterem breznastajajo klorofilaspore. GobeZ izrazom goba lahko imenujemo tudi celotni organizem s takim plodiščem (Mycophyta=Makromicetes). Gobe živijo kot [[gniloživecgniložika|gniloživke]] ali(saprofiti), [[zajedavec|zajedavke]] (paraziti) ali v [[sožitje|sožitju]] (simbiozi). Gobe gniloživke si energijo in potrebne organske snovi priskrbijo tako, da razkrajajo odmrle organske ostanke. GliveGobe, sekot uvrščajoskupina medorganizmov nižjez makroskopskim plodiščem, niso sistematska kategorija, saj si niso vse v ožjem sorodu. Med gobe prištevamo nekatere zaprtotrosnice (Ascomicete), npr. mavrah in tartuf, kot tudi nekatere prostotrosnice (Basidiomicete), npr. jurčke, lisičke in rastlinemušnice.
Vendar pa med gobe ne uvrščamo tistih zaprtotrostnic, ki ne tvorijo makroskopskih plodišč, kot so npr. pivski kvas (''Sacharomices cerevisiae'') in črna krušna plesen (''Rhizopus nigricans''). Tudi nekatere prostotrosnice ne tvorijo makroskopskih plodišč in jih zato ne uvrščamo med gobe. Taka je npr. žitna rja (''Puccinia graminis'') in koruzna snet (''Ustilago maidis'').
 
 
==Vloga gob v naravi==
Gobe, podobno kot ostale glive, uvrščamo med najpomembnejše odstranjevalce odpadkov v naravi, izjemno pomembno vlogo pa imajo tudi zato, ker predelajo že uporabljene organske snovi v ponovno surovino za druge žive organizme, saj so tudi same hrana. Številne vrste gob se življenjsko povezujejo s [[korenine|koreninskim]] sistemom živih rastlin, predvsem [[drevo|dreves]], s katerimi živijo v [[sožitje|sožitju]] (simbioza), imenovamem [[''mikoriza'']]. Tako nekatere vrste gob ([[tartuf]]i) kot posebni gomoljasti izrastki zrastejo na koreninah nekaterih drevesnih vrst. Te gobe drevesu odvzemajo nekatere organske snovi (predvsem razne rastlinske [[hormon]]e), same pa drevo oskrbujejo z [[voda|vodo]] in v njej raztopljenimi [[minerali]].
 
Mikoriza je lahko endotrofna ali ektotrofna. Endotrofna mikoriza imenujemo pojav, pri katerem pletež [[celica|celic]] gobe prodre v notranjost koreninskih celic gostitelja, pri ektotrofni mikorizi pa se goba razprede samo v [[intercelilarji]]h med koreninskimi celicami. Ta simbioza je pri nekaterih vrstah drevesnih in gobjih vrstah tako močna, da se skoraj vse vrste [[cevarke|cevark]] in nekatere vrste [[koprenke|koprenk]] brez drevesa gostitelja sploh ne morejo razviti. Po drugi strani pa tudi nekatere drevesne vrste brez pomoči gob slabše uspevajo. Tako se v naravi mikorizne drevesne vrste z gobjimi [[trosi]] »okužijo« že v mladosti, kar s pridom izkoriščajo tudi gojitelji tartufov, ki taka drevesa sadijo v posebne nasade in na ta način pridobivajo to cenjeno gobo.