Navor merimo podobno kot silo, z deformacijo, npr. s tehnico na polžasto vzmet ali s torzijsko tehnico.
== Navor v avtomobilizmu ==
Pri [[avtomobil]]ih je med tehničnimi podatki o vozilu pogosto podan podatek o navoru. Za zgled vzemimo navor npr. 285 Nm pri 1950 vrtljajih na minuto. Kaj to praktično pomeni in zakaj so podani še vrtljaji?
Navor 285 Nm pomeni, da bi en meter dolga ročica, pritrjena prečno na motorno gred, ustvarjala silo 285 N, kar približno ustreza [[teža|teži]] [[masa|mase]] 30 kg. V resnici so ročice na ojnici motorja približno dvajsetkrat manjše, sila pa dvajsetkrat večja. Takole na prste lahko ocenimo, da eksplozija mešanice bencinskih ali dizelskih hlapov potisne bat v valju z enako silo, kot bi ga nanj obešena 600-kilogramska utež.
Za razliko od [[elektromotor]]jev, pri katerih je [[navor]] praktično neodvisen od [[frekvenca|frekvence]], s katero se motor vrti - pri njih bi prej opisan »poskus« z merjenjem sile na osi motorja lahko tudi res izvedli - pri [[motor z notranjim izgorevanjem|motorjih z notranjim izgorevanjem]] ni tako, ampak obstaja neko optimalno območje vrtljajev, pri katerih je navor največji. Pri nižjih vrtljajih so eksplozije v valjih preveč poredko, čas, v katerem se motor vrti le zaradi [[vztrajnost]]i, pa predolg, pri višjih pa postane problem dovolj hitro odvajanje izgorenih plinov in dovajanje sveže mešanice (pri še višjih bi seveda naleteli na meje mehanske trdnosti gibljivih kovinskih delov). Pri dizelskih motorjih - zgornji podatek je verjetno za enega teh - je optimalno območje pri nekoliko nižjih obratih kot pri bencinskih. Ker je produkt navora in kotne hitrosti [[moč]] motorja ''P'' = ''M ω'', lahko iz podane krivulje navora izračunamo tudi krivuljo odvisnosti moči motorja od števila obratov.
