Zvezda pritlikavka: Razlika med redakcijama

{{slog}}

 

 

 

Rjava pritlikavka je gosti astronomski objekt, ki ima maso med '''13''' in '''75''' masami Jupitra in je vmesna stopnja razvoja med planeti in zvezdami, podobno velja tudi za procese, ki se odvijajo v njihovih notranjostih. Rjave pritlikavke so bolj masivni objekti kot veliki plinski orjaki (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun) in manj masivnejši kot zvezde rdeče pritlikavke.

'''Spektralni razredi''', ki so določeni za zvezde, v ožjem smislu niso uporabni za rjave pritlikavke, kjer pravzaprav niso zvezde. Pri temperaturah od '''1800''' do '''2000°K''' pripada na podlagi opazovanj na področje ''L''- in ''M''-zvezd, kjer so optične lastnosti odvisne od temperature in notranje sestave. Spektralne razrede uporabimo tudi za rjave pritlikavke, pri čemer ne podajo nobenega podatka o njihovi masi, temveč podajo samo o kombinaciji med maso in njihovo starostjo.

 

 

Rdeče pritlikavke so '''najmanjše aktivne zvezde'''.

Rdeče pritlikavke so zvezde glavne veje spektralnega tipa '''M'''. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 8 - 9 % sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrska fuzija (zlivanje vodika v helij) ne steče.

 

 

Rumena pritlikavka je zvezda glavne veje, ki je po masi in velikosti podobna Soncu.

Sonce pripada skupini rumenih pritlikavk, ki so – v nasprotju izrazu bela pritlikavka ali rdeča orjakinja – ni noben fiksen (nespremenljiv) izraz. Ta imenski izraz je vzet zaradi relativno majhne velikosti teh povprečnih zvezd v primerjavi z rdečimi orjakinjami, in so rumene barve. Ta je tipična za površinsko temperaturo približno '''5500°K''' in ustreza '''spektralnemu razredu G'''.

 

Bela pritlikavka je v primerjavi z drugimi zvezdami manjša in bolj vroča zvezda in predstavlja razvojno stopnjo zvezde, ki ima manj kot 1,4 Sončevih mas, potem, ko prenehajo jedrske reakcije in so odpihnjene zunanje, redkejše plinaste plasti zvezde.

Razvije se iz rdeče orjakinje, ki je izvrgel zunanje plasti, tako da ostane vroče zvezdino jedro. Med maso '''1,4''' in '''3''' Sončevimi masami namesto njih nastanejo nevtronske zvezde, če je masa še večja pa črna luknja.