Grad Strmol: razlika med redakcijama

dodanih 1.336 zlogov ,  pred 14 leti
dopolnite, Grajski park
(Nova stran: :''Za grad Strmol v občini Rogatec glejte dvorec Strmol''. thumb|Grad Strmol na Gorenjskem '''Grad Strmol''' stoji vznožju [[...)
 
(dopolnite, Grajski park)
[[Slika:Grad-Strmol-Slovenia.JPG|thumb|Grad Strmol na Gorenjskem]]
'''Grad Strmol''' stoji vznožju [[Dvorjanski hrib|Dvorjanskega hriba]], v bližini vasi [[Češnjevek]], [[Grad, Cerklje|Grad]] in [[Dvorje, Cerklje|Dvorje]] pri [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Ime je dobil po svojih prvih lastnikih, ''Strmolskih'' in tako spada med redke gradove v Sloveniji, ki so v vsej svoji zgodovini ohranili slovensko ime. Grad služi protokolarnim potrebam [[vlada Republike Slovenije|vlade Republike Slovenije]].
 
==Grajski park==
Podatki o ureditvi okolice gradu konec [[17. stoletje|17. stoletja]] so zelo skromni. Verjetno se je na pobočju pod gradom razprostiral sadovnjak, na ravnini pod njim pa so bili štirje [[ribnik]]i oziroma bajerji, ki so se napajali s studenca, ki je imel izvir nedaleč od gradu. Do tja je vodila sprehajalna pot z drevoredom s klopmi za posedanje. Od tedaj se zasnova v osnovi ni bistveno spreminjala. Od nekdanjih ribnikov se je ohranil le eden. Današnjo zasnovo oblikuje dostopna pot, ki se v rahlem loku vzpne po pobočju na pravokotno dvorišče obdano z zidcem za gradom. Na zidcu stojijo vrtne plastike [[putti|puttov]] (dečki, ki v rokah držijo razne predmete, živali in pridelke) in ženskih figuric neznanega kiparja, ki so nekdaj krasile [[barik|baročni]] vrt graščine [[Zalog pri Cerkljah|Zalog]] (Wartenberg) in so jih v šestdesetih letih skupaj s plastikama atlantov z vzhodnega stopnišča graščine prenesli na to mesto. Na nasprotni strani dvorišča se pot zopet spušča do priključka na bližnjo cesto. Med dostopnima potema je svobodno oblikovan park z elementi krajinskega sloga z oblikovanim [[jezero]]m in neavtohtonimi vrstami dreves.
 
==Viri==
* Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine,Ljubljana 1988
 
== Glej tudi ==